Osnove statike — priprava na 1. kolokvij

Vse za torek na enem mestu: razlage s skicami, postopki po korakih, v celoti rešen uradni vzorec 2026/27 in poskusni kolokvij z rešitvami. Barve so povsod enake: modro = obtežba, rdeče = reakcije, v paličju modro = nateg (+) in rdeče = tlak (−).

0Kaj te čaka v torek

Uradni »PRIMER KOLOKVIJA 2026/27« ima tri naloge. Pravi kolokvij bo najverjetneje enake oblike, z drugimi številkami in malo spremenjeno geometrijo.

1. naloga — reakcije

Ravninska konstrukcija s členkom (vpeta podpora A + pomična podpora B). Obtežba: zvezna q in točkovni sili.

Iščeš: HA, VA, MA, VB, rezultanto RA, kot αA + vprašanje »kaj se zgodi, če …«.

→ poglavja 1, 2, 3

2. naloga — prerez

Sestavljen jeklen prerez (pravokotniki − trikotniki). Nato prerez podvojimo (zvarimo dva).

Iščeš: A, yT, zT, Iy, Wy,sp, iy, Iy,dvojni, faktor f = iy2/iy1.

→ poglavje 4

3. naloga — paličje

Paličje z dvema nepomičnima podporama (4 reakcije), jeklena okrogla cev d × s.

Iščeš: HA, VA, HB, VB, osne sile N v 5 palicah, kontrolo natezne palice (σ, izkoriščenost) in tlačne palice (σ, λ, Fcr).

→ poglavji 5, 6

Predlagana razporeditev časa (90 min)

1. naloga · 25 min
2. naloga · 25 min
3. naloga · 33 min
kontrola

Na listu dobiš samo »Enačbe za pomoč« za prerez (A, S, težišče, Steiner, W, i, osnovni liki). Vse ostalo moraš znati na pamet: ravnotežne enačbe, σ = N/A, izkoriščenost, A in I cevi, λ, Fcr, λmax = 250. Seznam je v poglavju 11 (kartice).

Od kod napoved? Starih kolokvijev nisem našel ne v tvoji mapi ne javno na spletu. Poskusni kolokvij je zato sestavljen po uradnem vzorcu 1K 2026/27 in predavanjih 1–7 (prof. Kilar): enake tri vrste nalog, druga geometrija in številke ter nekaj tipičnih pasti (ročice vodoravnih sil, lega členka, uklon daljše palice).

Kako se učiti s to stranjo

  1. Preberi poglavja 1–6 in si oglej skice. V poglavju 5 se poigraj z uklonskim kalkulatorjem.
  2. Reši uradni vzorec v načinu »korak za korakom«: najprej poskusi sam, nato odkrij naslednji korak.
  3. Reši poskusni kolokvij s štoparico 90 min.
  4. V vadnici rešuj nove naloge, dokler ne dobiš vsaj dveh popolnoma pravilnih za vsako vrsto.
  5. Zadnji večer: kviz in kartice s formulami.

1Sila, komponente, rezultanta, moment

Sila je vektor: velikost [kN], smer, usmeritev in prijemališče. (1 kN ≈ 100 kg.)

Levo: silo razstaviš na komponenti. Desno: iz komponent H in V dobiš rezultanto R in njen kot α (točno to je 1b naloga).

Razstavljanje

Fx = F · cos α    Fy = F · sin α

α merimo od vodoravnice. sin 30° = 0.5 · cos 30° = 0.866 · sin 45° = cos 45° = 0.7071 · sin 60° = 0.866 · cos 60° = 0.5

Rezultanta (velikost in kot)

R = √(Rx² + Ry²)    tan α = RyRx

Pri kolokviju: RA = √(HA² + VA²), αA = arctan(|VA| / |HA|). Če je HA ali VA negativen, rezultanta kaže v drugi kvadrant: to zapiši z besedo ali skico.

Moment sile

Ročica r je vedno pravokotna razdalja od točke do smernice sile. Pri vodoravni sili je to navpična razdalja!
M = F · r   [kNm]

Predznak (kot na predavanjih): + v nasprotni smeri urinega kazalca (»odpiranje plastenke«), − v smeri urinega kazalca. Važno je le, da si dosleden v vsej enačbi.

Trik, ki nikoli ne zgreši

MA = Fy · Δx − Fx · Δy

Δx, Δy = koordinati prijemališča sile glede na točko A (x desno, y gor), Fx, Fy s predznaki. Tako ti ni treba »videti« ročic.

Ravnotežni pogoji v ravnini (3 enačbe): ΣX = 0, ΣY = 0, ΣM = 0 na katerokoli točko. Namesto ene vsote sil smeš vzeti še en momentni pogoj. Pametna točka za ΣM je tista, skozi katero gre čim več neznanih sil (te potem ne nastopajo v enačbi).

2Podpore, členek, obtežba

Vsaka podpora prepreči določene pomike → toliko reakcij. Notranji členek ne prenaša momenta → dobiš eno dodatno enačbo.
PodporaDopuščaPreprečiReakcije
pomična vrtljivazasuk + vodoravni pomiknavpični pomikV (1)
nepomična vrtljivazasukoba pomikaH, V (2)
vpeta (konzola)ničpomika in zasukH, V, M (3)
notranji členekrelativni zasuk—+1 enačba: M = 0

Statična določenost: število neznanih reakcij = 3 + število členkov. Vzorec 1. naloge: vpeta A (3) + pomična B (1) = 4 = 3 + 1 členek ✓. Pri paličju: p + r = 2v (palice + reakcije = 2 × vozlišča).

Obtežba

Zvezno obtežbo za ravnotežje vedno nadomesti z rezultanto v težišču lika obtežbe.
enakomerna: Q = q · a,  na a/2
trikotna: Q = q · a / 2,  na a/3 od višjega konca

Ploskovna obtežba [kN/m²] → linijska: qL = qP · d (d = vplivna širina). Projektna kombinacija: 1.35 · lastna + 1.5 · koristna. Prostorninske teže: jeklo 78.5, beton 25, les 4–10 kN/m³.

Primer s predavanj: kontinuirni nosilec s členkom

Pri členku konstrukcijo »prerežeš«. Najprej rešiš del, ki ima samo dve neznanki (desni), nato njegovo silo v členku z nasprotnim predznakom preneseš na levi del.

Podatki: a = 5 m, b = 2 m, c = 4.5 m, q = 12 kN/m po vsej dolžini.

  1. Desni del C–D:
    ΣMC = 0:   VD · 4.5 − 12 · 4.5 · 2.25 = 0  →  VD = 27.0 kN
    ΣY = 0:   VC = 12 · 4.5 − 27 = 27.0 kN
  2. Levi del A–C (VC = 27 kN zdaj deluje navzdol):
    ΣMA = 0:   VB · 5 − 12 · 7 · 3.5 − 27 · 7 = 0  →  VB = 96.6 kN
    ΣY = 0:   VA = 84 + 27 − 96.6 = 14.4 kN,   ΣX = 0: HA = 0

3Postopek za 1. nalogo (reakcije)

  1. Preberi skico. Katere podpore (koliko reakcij)? Kje je členek? Na katerem delu leži katera obtežba? Smeri reakcij predpostavi kot na skici.
  2. Poenostavi obtežbo. Poševne sile razstavi na Fx, Fy. Zvezno q nadomesti z Q = q · a v sredini.
  3. Najprej enačba členka. Vzemi del brez vpetja (ima manj neznank) in zapiši ΣMčlenek = 0 → navadno takoj dobiš VB.
  4. ΣX = 0 → HA.  ΣY = 0 → VA.
  5. ΣMA = 0 za celo konstrukcijo → MA. Ne pozabi MA samega v enačbi!
  6. Kontrola: ΣM na drugo točko (npr. B) mora dati 0. Če ne, iščeš napako v predznaku.
  7. Rezultanta: RA = √(HA² + VA²), αA = arctan(VA/HA).
  8. Vpiši s predznaki: + če reakcija deluje v predpostavljeni smeri, − če v nasprotni.

Najpogostejše napake

  • ročica vodoravne sile je navpična razdalja,
  • MA manjka v ΣMA,
  • q pomnožen z napačno dolžino (samo tam, kjer deluje),
  • pri enačbi členka vzameš sile z obeh strani,
  • kalkulator v RAD namesto DEG,
  • mešanje kN·m in kN·cm.

Kako rešiš vprašanje c) (»kaj se zgodi, če …«)

Ne računaj na pamet. Poglej, v katerih enačbah nastopa spremenjena obtežba. Če je npr. ni v enačbi členka, se VB ne spremeni, spremeni pa se VA prek ΣY. Na hitro izračunaj novo vrednost in jo primerjaj s staro (po absolutni vrednosti!).

4Geometrijske karakteristike prereza

Koordinatni sistem kot na kolokviju: y v levo, z navzdol, izhodišče na sredini zgornjega roba. Enote: cm, cm², cm³, cm⁴.

pravokotniktrikotnikkrogcev (kolobar)
Ab · hb · h / 2π r²π (d² − di²) / 4
Iy (skozi T)b · h³ / 12b · h³ / 36π r⁴ / 4π (d⁴ − di⁴) / 64
težišče Tna sredinih/3 od vodoravne stranice, b/3 od navpičnev središčuv središču, di = d − 2s

Postopek po korakih

  1. Razstavi prerez na osnovne like. Izrez (luknjo) šteješ kot lik z negativno površino in negativnim I.
  2. Za vsak lik zapiši Ai in lego njegovega težišča zi (od izhodišča).
  3. A = Σ Ai    Sy = Σ Ai · zi    zT = SyA    (simetrija → yT = 0)
  4. Steinerjev stavek — vsak lik prestaviš na skupno težišče:
    Iy = Σ [ Iy,i + Ai · (zi − zT)² ]
  5. Wy,sp = Iyzsp, zsp = H − zT    Wy,zg = IyzT    iy = √IyA
Steiner: lastni Iy lika + A · e². Člen A · e² je pogosto večji od lastnega I — zato je material daleč od težišča tako »vreden«.

Tabela, ki jo nariši na kolokviju

likAiziAiziIy,iAi(zi−zT)²
①
②−−−−
ΣASyIy = Σ + Σ

Izrez: minus v vseh stolpcih z Ai in Iy,i. Tako ti ne uide noben predznak.

Podvojen (zvarjen) prerez

Primer s predavanj: dve deski 20/5 cm. Ko ju togo povežeš, se ne upogibata več vsaka okoli svoje osi, ampak skupaj → I je 4-krat večji.

Ko dva enaka prereza zvariš ob robu, je novo težišče na zvaru (simetrija). Vsak del prestaviš za e = razdalja od njegovega težišča do zvara:

Iy,2 = 2 · ( Iy + A · e² )    A2 = 2A    f = iy2iy1 = √Iy,22 · Iy

Pazi, kateri rob je zvarjen: pri »koritu« iz vzorca je to zgornji rob (e = zT), pri T-prerezu, zvarjenem ob konici stojine, pa spodnji rob (e = H − zT).

5Nateg, tlak, uklon

Napetost in izkoriščenost

σ = NA ≤ fd    [kN/cm²]
izkoriščenost = σfd · 100 %

Jeklo S235: fd = 23.5 kN/cm², E = 21000 kN/cm². (Beton E ≈ 3000, les E ≈ 1000 kN/cm².) Hookov zakon: σ = E · ε.

Konstrukcija mora ostati v elastičnem območju: σ ≤ fd.

Okrogla cev d × s — računaj v cm!

114.3 × 3.6 mm → d = 11.43 cm, s = 0.36 cm, di = d − 2s = 10.71 cm

A = π (11.43² − 10.71²)4 = 12.52 cm²    I = π (11.43⁴ − 10.71⁴)64 = 191.98 cm⁴
i = √(I/A) = 3.916 cm    bližnjica: i = √(d² + di²)4 = √(130.64 + 114.70)4 = 3.916 cm ✓

Uklon (Euler)

Vitka tlačena palica lahko odpove, še preden σ doseže fd: nenadoma se ukloni vstran.

Uklonska dolžina lu = β · l. Palice v paličju so členkasto priključene → β = 1, lu = dolžina palice. Ker je paličje bočno podprto v vozliščih, velja isto tudi iz ravnine.
Fcr = π² E Iminlu² = π² E Aλ²
λ = luimin    imin = √IminA

lu v cm! (4.243 m = 424.3 cm)

Mejne vitkosti (predavanje 5)

jeklolesAB
λmax (največja dovoljena)250175(~50)
λdop (ni nevarnosti uklona)18.817.7(25)

Kontrola tlačene palice — vsi trije pogoji morajo veljati

N < 0 → tlak→ σ = |N|/A ≤ fd→ λ = lu/i ≤ 250→ |N| ≤ Fcr→ USTREZA (DA)

Kritična tlačna palica ni nujno tista z največjo |N|! Fcr pada s kvadratom dolžine: diagonala (4.24 m) ima pri enakem prerezu samo polovico Fcr vodoravne palice (3 m). Za vse tlačene palice na hitro izračunaj |N| / Fcr; kritična je tista z največjim razmerjem. Tako se ujameš v poskusnem kolokviju.

Preizkusi sam: uklonski kalkulator

Spreminjaj cev, podpiranje, dolžino in silo ter opazuj, kdaj se palica ukloni. Hitro vidiš, zakaj daljša palica odpove prej.

6Paličje

Predpostavke

  • vozlišča so členki, osi palic so ravne in centrične,
  • obremenjena so samo vozlišča, teža palic je zanemarjena,
  • v palicah so samo osne sile N (nateg ali tlak),
  • statično določeno: p + r = 2v.
Neznane sile vedno riši kot nateg (stran od vozlišča). Če dobiš minus, je palica v tlaku.

Ničelne palice (prepoznaš brez računa)

Levo: neobteženo vozlišče z dvema palicama v različnih smereh → obe N = 0. Desno: neobteženo vozlišče s tremi palicami, od katerih sta dve na isti premici → tretja N = 0.

Izrezovanje vozlišč

Vozlišče izrežeš in zapišeš ΣX = 0, ΣY = 0 → največ 2 neznanki. Začni pri vozlišču z dvema palicama (pogosto pri podpori) in nadaljuj k sosednjim. Znane sile iz prejšnjih vozlišč vstaviš s predznakom.

Prerezni (Ritterjev) postopek

Prerežeš največ 3 palice. ΣM okoli presečišča dveh prerezanih palic ti da tretjo neposredno. Idealno, ko te zanima samo nekaj palic sredi paličja.

Pri diagonalah pod 45°: sin 45° = cos 45° = 0.7071 → navpična in vodoravna komponenta N sta enaki: Nx = Ny = 0.7071 · N. Pri splošni diagonali Δx × Δy (npr. 3 × 6 m): dolžina √(3² + 6²) = 6.708 m, cos = 3/6.708 = 0.447, sin = 6/6.708 = 0.894.

Dve nepomični podpori = 4 reakcije, a samo 3 enačbe. Poišči vozlišče, ki povezuje dva toga dela paličja (dva sklopa trikotnikov, ki se dotikata samo v enem vozlišču). To vozlišče deluje kot členek: ΣM = 0 za en del je četrta enačba. Točno tak trik zahteva vzorec 3. naloge.

7Uradni vzorec 2026/27 — v celoti rešen

Najprej poskusi sam (skica in podatki so spodaj), nato primerjaj korak za korakom.

Rešitev se odkriva po en korak naenkrat. Pred vsakim klikom poskusi sam izračunati naslednji korak.

1. naloga — reakcije

Greda A–konec je vpeta v A in neprekinjena; poševna palica je s členkom priključena pod gredo pri x = 8 m in sloni na pomični podpori B.
q [kN/m]F1 [kN]F2 [kN]L1 [m]L2 [m]h [m]
2080206.002.004.00
  1. Neznanke: HA, VA, MA (vpeta) + VB (pomična) = 4. Enačbe: 3 + 1 (členek) = 4 ✓. Rezultanta q: Q = 20 · 2 = 40 kN na x = 9 m.
  2. Členek → poševna palica sama (na njej sta samo F2 in VB; sili v členku nimata ročice):
    ΣMčlenek = 0:   VB · 2 − F2 · 4 = 0  →  VB = 20 · 42 = 40.00 kN

    Ročica VB je vodoravna razdalja L2 = 2 m, ročica vodoravne F2 pa navpična razdalja h = 4 m. F2 (v levo, pod členkom) vrti v smeri urinega kazalca → minus.

  3. Vsote sil za celoto:
    ΣX = 0:   HA − F2 = 0  →  HA = 20.00 kN
    ΣY = 0:   VA − F1 − q · L2 + VB = 0  →  VA = 80 + 40 − 40 = 80.00 kN
  4. Moment v vpetju (+ = proti urinemu kazalcu, kot je narisan MA):
    ΣMA = 0:   MA − 80 · 6 − 40 · 9 − 20 · 4 + 40 · 10 = 0  →  MA = 520.00 kNm

    F2 deluje 4 m pod A in kaže v levo → vrti v smeri urinega kazalca (−20 · 4). VB ima ročico 10 m.

  5. Kontrola ΣMB = 0 (B je pri x = 10, y = −8):
    520 − 20 · 8 − 80 · 10 + 80 · 4 + 40 · 1 + 20 · 4 = 520 − 160 − 800 + 320 + 40 + 80 = 0 ✓
  6. Rezultanta v A:
    RA = √(20² + 80²) = 82.46 kN
    αA = arctan(80 / 20) = 75.96°
  7. c) F2 odstranimo: enačba členka da VB · 2 = 0 → VB = 0. Iz ΣY: VA = 80 + 40 − 0 = 120 kN (prej 80) → |VA| se POVEČA (odgovor 1). Vodoravna sila torej vpliva na navpično reakcijo — prek členka!
HA [kN]VA [kN]MA [kNm]VB [kN]RA [kN]αA [°]c)
20.0080.00520.0040.0082.4675.961) se poveča

Natančno preberi, kje je členek! Če bi členek prerezal gredo (in bi bil del grede z obtežbo q na isti strani kot palica), bi enačba členka vsebovala tudi q: VB · 2 − 20 · 4 − 40 · 1 = 0 → VB = 60 kN in vse ostalo bi se spremenilo. Krogec členka na skici je pod gredo, na vrhu palice → q je na gredi (levi del).

2. naloga — »koritasti« prerez

H [cm]h [cm]B [cm]b [cm]
102.151.4

Geometrija izreza: zgoraj je širok 2B − 2b = 10 − 2.8 = 7.2 cm, spodaj B = 5 cm, globok H − h = 7.9 cm. Vsak poševni rob odreže trikotnik širine (7.2 − 5)/2 = 1.1 cm.

Ideja: poln pravokotnik 10 × 10 minus pravokotnik 5 × 7.9 minus 2 trikotnika 1.1 × 7.9 (široka stran zgoraj → njuno težišče je na 7.9/3 od vrha).

likAi [cm²]zi [cm]Ai·zi [cm³]Iy,i [cm⁴]Ai(zi−zT)² [cm⁴]
① pravokotnik 10 × 10100.005.000500.0010·10³/12 = 833.33143.39
② izrez 5.0 × 7.9−39.503.950−156.03−5·7.9³/12 = −205.43−199.52
③ izrez trikotnik 1.1 × 7.9−4.3452.633−11.44−1.1·7.9³/36 = −15.07−55.20
④ izrez trikotnik 1.1 × 7.9−4.3452.633−11.44−15.07−55.20
Σ51.81321.09597.77−166.52
zT = 321.0951.81 = 6.197 cm    yT = 0 (simetrija)    Iy = 597.77 − 166.52 = 431.25 cm⁴
iy = √(431.25 / 51.81) = 2.885 cm    Wy,sp = 431.2510 − 6.197 = 113.41 cm³    (Wy,zg = 431.25 / 6.197 = 69.59 cm³)

Težišče je pod sredino (6.20 > 5), ker je spodaj več materiala (dno). Zato je zsp manjši od zT in Wy,sp > Wy,zg.

Dvojni prerez (dve korita zvarjena ob zgornjem robu)

Novo težišče je na zvaru (z = 0). Vsako korito prestaviš za e = zT = 6.197 cm.

Iy,2 = 2 · (431.25 + 51.81 · 6.197²) = 4842.42 cm⁴
iy2 = √(4842.42 / 103.62) = 6.836 cm
f = 6.836 / 2.885 = 2.37

I zraste več kot 11-krat, površina pa samo 2-krat → i (in s tem odpornost proti uklonu) se poveča za 2.37-krat.

A [cm²]yT [cm]zT [cm]Iy [cm⁴]Wy,sp [cm³]iy [cm]Iy,dvojni [cm⁴]f
51.8106.197431.25113.412.8854842.422.37

3. naloga — paličje

Vozlišča sem poimenoval (A, C, D, … B) za lažjo razlago. Modro in zeleno pobarvana sta dva toga dela, ki se stikata samo v vozlišču D.
F1F2F3 (2×)Lh1h2cev d × sfdE
25 kN40 kN25 kN3 m6 m3 m114.3 × 3.6 mm23.5 kN/cm²21000 kN/cm²

a) Reakcije

4 neznanke (dve nepomični podpori), 3 enačbe. Četrta: vozlišče D je edina vez med levim in desnim togim delom → ΣMD = 0 za levi del (A, C, E).

  1. ΣMDlevo = 0:   −VA · 6 + F1 · 3 = 0  →  VA = 25 · 36 = 12.50 kN

    HA leži na isti višini kot D → nima ročice.

  2. ΣY = 0:   VA + VB − 25 − 40 = 0  →  VB = 52.50 kN
  3. ΣMA = 0:   −25·3 − 40·6 − 25·3 − 25·6 + VB·12 + HB·12 = 0  →  HB = −7.50 kN

    F3 v levo pod A vrti v smeri urinega kazalca (ročici 3 m in 6 m). HB v desno 12 m pod A vrti proti urinemu kazalcu. Minus pomeni: HB v resnici deluje v levo.

  4. ΣX = 0:   HA + HB − 2 · 25 = 0  →  HA = 57.50 kN
  5. Kontrola ΣMDdesno = 0:   −F3 · 3 − F3 · 6 + 12 · HB + 6 · VB = −75 − 150 + 12 · (−7.5) + 6 · 52.5 = −75 − 150 − 90 + 315 = 0 ✓

b) Osne sile (vrstni red, da imaš vedno ≤ 2 neznanki)

  1. Prerez skozi palici 2 in 5 (levi del, sile kot nateg):
    ΣY:   VA − F1 + N5 · 0.7071 = 0  →  N5 = (25 − 12.5) / 0.7071 = +17.68 kN (nateg)
    ΣX:   HA + N2 + N5 · 0.7071 = 0  →  N2 = −57.5 − 12.5 = −70.00 kN
  2. Vozlišče D (palice 2, 5, 6, 7 + F2; neznani sta samo N6, N7):
    ΣX:   −N2 − 0.7071 N5 + 0.7071 N7 = 0  →  70 − 12.5 + 0.7071 N7 = 0  →  N7 = −81.32 kN (tlak)
    ΣY:   −0.7071 N5 − N6 − 0.7071 N7 − 40 = 0  →  N6 = −12.5 + 57.5 − 40 = 5.00 kN
  3. Vozlišče B (palici 13 in 14; palica 13: Δx = 3, Δy = 6, dolžina 6.708 m, cos = 0.447, sin = 0.894):
    ΣX:   HB − 0.447 · N13 = 0  →  N13 = −7.5 / 0.447 = −16.77 kN
    ΣY:   VB + 0.894 · N13 + N14 = 0  →  N14 = −52.5 + 15.0 = −37.50 kN
  4. Vozlišče K (palice 11, 12, 14 + F3):
    ΣY:   0.7071 N11 − N14 = 0  →  N11 = −37.5 / 0.7071 = −53.03 kN
    ΣX:   −0.7071 N11 − N12 − 25 = 0  →  N12 = 37.5 − 25 = 12.50 kN
Vse osne sile [kN], zapisane na palicah (številke palic so na skici naloge zgoraj): modro = nateg, rdeče = tlak. Za kolokvij so zahtevane palice 5, 7, 11, 13, 14.

c) Natezna palica   d) Tlačna palica

Cev: A = 12.52 cm², I = 191.98 cm⁴, i = 3.916 cm (izračun v poglavju 5). Edina natezna med zahtevanimi je palica 5.

σ5 = 17.68 / 12.52 = 1.41 kN/cm² ≤ 23.5    izkoriščenost = 1.41 / 23.5 = 6.0 % → DA

Tlačene: 7, 11, 13, 14. Primerjaj |N| / Fcr:

palicaN [kN]lu [cm]λ = lu/iFcr [kN]|N| / Fcr
7−81.32424.3108.4221.00.37
11−53.03424.3108.4221.00.24
13−16.77670.8171.388.40.19
14−37.50600.0153.2110.50.34
Fcr,7 = π² · 21000 · 191.98424.3² = 221.0 kN ≥ 81.32 ✓    λ = 424.3 / 3.916 = 108.4 ≤ 250 ✓    σ = 81.32 / 12.52 = 6.50 ≤ 23.5 ✓
a) reakcije [kN]b) osne sile [kN]
HAVAHBVBN5N7N11N13N14
57.5012.50−7.5052.5017.68−81.32−53.03−16.77−37.50
št. paliceσdej [kN/cm²]izkoriščenost / λFcr [kN]ustreznost
c) nateg51.416.0 %—DA
d) tlak76.50λ = 108.4221.0DA

8Poskusni kolokvij (napoved)

Enake tri vrste nalog kot vzorec, a z drugo geometrijo: vpet steber namesto vpete grede, poševna sila, T-prerez s trapezno stojino in paličje v obliki loka. Natisni ali reši na papir, nato odpri rešitve.

90:00
OSNOVE STATIKE — 1. kolokvij (POSKUSNI)Priimek in ime / vpisna št.: ____________

Reši spodnje naloge. Vsaka rešitev mora biti argumentirana z vsemi izračuni. Rezultate (vključno s predznaki!) vpiši v tabele. Čas pisanja je 90 min. Dodatna literatura ni dovoljena.

1. NALOGA

Ravninski okvir je v A vpet, v B pa podprt s pomično podporo. V točki G je členek. Prečka C–G je obtežena z enakomerno zvezno obtežbo q, na prečko G–B deluje poševna sila F1 pod kotom 60° glede na vodoravnico, na steber pa vodoravna sila F2.

a) Izračunaj komponente reakcij.   b) Izračunaj rezultanto RA in njen smerni kot αA.   c) Kaj se zgodi z reakcijo VB, če obtežbo q podvojimo?   1) se poveča   2) se zmanjša   3) ostane nespremenjena

q [kN/m]F1 [kN]F2 [kN]L1 [m]a [m]h [m]
1040 (pod 60°)154.002.002.00
HA [kN]VA [kN]MA [kNm]VB [kN]RA [kN]αA [°]c)
Rešitev 1. naloge
  1. Komponente F1 (kaže levo-dol): F1x = 40 · cos 60° = 20.00 kN (v levo), F1y = 40 · sin 60° = 34.64 kN (navzdol). Q = 10 · 4 = 40 kN na x = 2 m.
  2. Členek G → desni del G–B (nima vpetja; sili v G nimata ročice):
    ΣMG = 0:   VB · 4 − F1y · 2 = 0  →  VB = 34.64 · 2 / 4 = 17.32 kN

    F1x leži na višini členka (na prečki) → ročica 0.

  3. ΣX = 0:   HA + F2 − F1x = 0  →  HA = 20 − 15 = 5.00 kN
    ΣY = 0:   VA − 40 − 34.64 + 17.32 = 0  →  VA = 57.32 kN
  4. ΣMA = 0 (A je spodaj v vpetju; prečka je 4 m višje):
    MA − 40 · 2 − 34.64 · 6 + 20 · 4 − 15 · 2 + 17.32 · 8 = 0
    MA = 80 + 207.85 − 80 + 30 − 138.56 = 99.28 kNm

    Past: vodoravna F1x (v levo, 4 m nad A) vrti proti urinemu kazalcu → +20 · 4 v ΣM, zato v izrazu za MA stoji −80. F2 (v desno, 2 m nad A) vrti v smeri urinega kazalca.

  5. Kontrola ΣMB (B je pri x = 8, y = 4): 99.28 + 5 · 4 − 57.32 · 8 + 40 · 6 + 34.64 · 2 + 15 · 2 = 99.28 + 20 − 458.56 + 240 + 69.28 + 30 = 0 ✓
  6. RA = √(5² + 57.32²) = 57.54 kN    αA = arctan(57.32 / 5) = 85.01°
  7. c) q leži na levem delu (C–G), v enačbi členka za desni del ga ni → VB ostane nespremenjena (3). Spremenita pa se VA (→ 97.32 kN) in MA.
HAVAMAVBRAαAc)
5.0057.3299.2817.3257.5485.01°3) nespremenjena

2. NALOGA

Za prikazani jekleni T-prerez s trapezno stojino izračunaj A, yT, zT, Iy na težišče, iy in Wy na spodnji rob (z = H). Nato dva enaka T-prereza zvarimo ob konici stojine v I-prerez: izračunaj Iy novega prereza in faktor povečanja f = iy2/iy1.

B [cm]t [cm]H [cm]b1 [cm]b2 [cm]
1221231.5
A [cm²]yT [cm]zT [cm]Iy [cm⁴]Wy,sp [cm³]iy [cm]Iy,dvojni [cm⁴]f
Rešitev 2. naloge

Razstavitev: pasnica 12 × 2 (z = 0…2) + stojina: pravokotnik 1.5 × 10 (z = 2…12) + dva trikotnika 0.75 × 10 (široka stran zgoraj pri z = 2 → težišče na 2 + 10/3 = 5.333 cm).

likAiziAiziIy,iAi(zi−zT)²
① pasnica 12 × 224.001.00024.0012·2³/12 = 8.00166.56
② stojina 1.5 × 1015.007.000105.001.5·10³/12 = 125.00169.91
③ trikotnik 0.75 × 103.755.33320.000.75·10³/36 = 20.8310.82
④ trikotnik 0.75 × 103.755.33320.0020.8310.82
Σ46.50169.00174.67358.12
zT = 169.00 / 46.50 = 3.634 cm   yT = 0   Iy = 174.67 + 358.12 = 532.79 cm⁴
iy = √(532.79 / 46.5) = 3.385 cm   zsp = 12 − 3.634 = 8.366 cm   Wy,sp = 532.79 / 8.366 = 63.69 cm³

I-prerez: zvar je ob konici stojine (spodnji rob) → e = H − zT = 8.366 cm.

Iy,2 = 2 · (532.79 + 46.5 · 8.366²) = 2 · (532.79 + 3254.22) = 7574.0 cm⁴
iy2 = √(7574.0 / 93.0) = 9.024 cm    f = 9.024 / 3.385 = 2.67
AyTzTIyWy,spiyIy,dvojnif
46.5003.634532.7963.693.3857574.02.67

Past: e ni zT kot v vzorcu, ker je zvar na drugem robu! Vedno meri od težišča do zvara.

3. NALOGA

Paličje v obliki loka je podprto z nepomičnima podporama A in B. Obtežujejo ga tri navpične sile in vodoravna sila H. Vse palice so iz jekla (fd = 23.5 kN/cm², E = 21000 kN/cm²), okrogla cev 76.1 × 2.9 mm. Paličje je v vseh vozliščih bočno podprto.

F1F2F3HLhcev d × s
30 kN40 kN30 kN20 kN3 m3 m76.1 × 2.9 mm

a) Izračunaj reakcije (upoštevaj predpostavljene smeri). b) Izračunaj osne sile v palicah 1, 3, 4, 7 in 8. c) Poišči kritično natezno palico, izračunaj σ in izkoriščenost ter preveri ustreznost. d) Poišči kritično tlačno palico, preveri σ, vitkost λ in Fcr po Eulerju ter ustreznost.

HAVAHBVBN1N3N4N7N8
št. paliceσdej [kN/cm²]izkoriščenost / λFcr [kN]ustreznost (DA/NE)
c) nateg—
d) tlak
Rešitev 3. naloge

Statična določenost: p = 10, r = 4, v = 7 → 10 + 4 = 14 = 2 · 7 ✓. Levi del (A, D, C) in desni del (E, F, B) sta toga in se stikata le v vozlišču S → S je »členek« (troclenski lok, razporna sila!).

a) Reakcije

  1. ΣMA = 0:   VB · 12 − 30 · 3 − 20 · 3 − 40 · 6 − 30 · 9 = 0  →  VB = 660 / 12 = 55.00 kN

    H (v desno, 3 m nad A) vrti v smeri urinega kazalca → −20 · 3. HB leži na isti višini kot A → brez ročice.

  2. ΣY = 0:   VA = 30 + 40 + 30 − 55 = 45.00 kN
  3. ΣMSlevo = 0:   −VA · 6 + HA · 3 + F1 · 3 = 0  →  HA = (270 − 90) / 3 = 60.00 kN

    HA deluje 3 m pod S (v desno) → vrti proti urinemu kazalcu. H pri C je na višini S → brez ročice.

  4. ΣX = 0:   HA + HB + 20 = 0  →  HB = −80.00 kN (deluje v levo)
  5. Kontrola ΣMSdesno = 0:   3 · HB + 6 · VB − 3 · F3 = 3 · (−80) + 6 · 55 − 3 · 30 = −240 + 330 − 90 = 0 ✓

b) Osne sile (izrezovanje vozlišč)

  1. Vozlišče A (palici 1 in 2):
    ΣY: 45 + 0.7071 N1 = 0 → N1 = −63.64 kN    ΣX: 60 + 0.7071 N1 + N2 = 0 → N2 = −15.00 kN
  2. Vozlišče D (palice 2, 3, 5):
    ΣX: −N2 + 0.7071 N5 = 0 → N5 = −21.21 kN    ΣY: N3 + 0.7071 N5 = 0 → N3 = +15.00 kN
  3. Vozlišče C (palice 1, 3, 4 + F1, H):
    ΣX: −0.7071 N1 + N4 + 20 = 0 → 45 + N4 + 20 = 0 → N4 = −65.00 kN

    Kontrola ΣY v C: 45 − 15 − 30 = 0 ✓

  4. Vozlišče B (palici 9 in 10):
    ΣY: 55 + 0.7071 N9 = 0 → N9 = −77.78 kN    ΣX: −80 + 55 − N10 = 0 → N10 = −25.00 kN
  5. Vozlišče F (palice 7, 8, 10):
    ΣX: N10 − 0.7071 N7 = 0 → N7 = −35.36 kN    ΣY: N8 + 0.7071 N7 = 0 → N8 = +25.00 kN
Osne sile [kN] na palicah (številke palic so na skici naloge). Lok je pretežno tlačen (rdeče), kar je zanj značilno. Natezni sta le navpični palici 3 in 8 (modro).

c) in d) Kontrola

cev 76.1 × 2.9: di = 7.03 cm, A = π(7.61² − 7.03²)/4 = 6.669 cm², I = π(7.61⁴ − 7.03⁴)/64 = 44.74 cm⁴, i = 2.590 cm

c) Natezni: 3 (15 kN) in 8 (25 kN) → kritična 8: σ = 25 / 6.669 = 3.75 kN/cm², izkoriščenost 16.0 % → DA.

d) Tlačne: 1, 4, 7. Največjo |N| ima palica 4, a je kratka:

palicaN [kN]lu [cm]σ [kN/cm²]λFcr [kN]|N|/Fcrustreza?
1−63.64424.39.54163.851.51.24NE (uklon)
4−65.00300.09.75115.8103.00.63DA
7−35.36424.35.30163.851.50.69DA
Fcr,1 = π² · 21000 · 44.74424.3² = 51.5 kN < |N1| = 63.64 kN → NE   (σ = 9.54 ≤ 23.5 ✓, λ = 163.8 ≤ 250 ✓)

Past: kdor preveri le palico z največjo |N| (palico 4), dobi »DA« — narobe. Palica 1 ima skoraj enako silo, a je 1.41-krat daljša → Fcr je 2-krat manjši in palica se ukloni. Rešitev: večja cev (npr. 88.9 × 3.2 mm: Fcr = 91.2 kN ✓).

HAVAHBVBN1N3N4N7N8
60.0045.00−80.0055.00−63.6415.00−65.00−35.3625.00
št. paliceσdejizkoriščenost / λFcrustreznost
c) nateg83.7516.0 %—DA
d) tlak19.54λ = 163.851.5NE

Kaj se lahko v torek še spremeni (vse pokrije isti postopek):

  • 1. naloga: drugačna lega členka, nepomična podpora A namesto vpete, trikotna obtežba, poševna sila na delu s členkom, vprašanje c) o MA ali HA.
  • 2. naloga: L-, T-, I-, Π-prerez, prerez z luknjo, nesimetričen prerez (potem tudi yT ≠ 0), W na zgornji rob.
  • 3. naloga: konzolno paličje na steni, pomična podpora B (HB = 0), ničelne palice med zahtevanimi, druga cev.

9Vadnica — neomejeno novih nalog

Vsak klik na »🎲 Nove številke« ustvari novo nalogo v obliki kolokvija. Vpiši rezultate s predznaki (decimalna vejica ali pika, enote niso potrebne), klikni »Preveri« in si nato oglej postopek. Za vsako vrsto naloge lahko izbereš tip vzorca ali drugo različico.

Raziskuj »kaj se zgodi, če …«: odpri rešitev in spremeni en podatek (npr. F2 = 0). Rešitev in skica se takoj preračunata, tako vidiš, katere reakcije se spremenijo. Odlično za vprašanje c).

10Kviz: hitra vprašanja (tip c)

Klikni odgovor: takoj vidiš, ali je pravilen, in zakaj. Vprašanja so vsakič v drugem vrstnem redu.

11Kartice za ponavljanje + zadnji večer

Vsebina kartic je zakrita: najprej se spomni formule, nato klikni na kartico.

RavnotežjeΣX = 0, ΣY = 0, ΣM = 0 (+ ΣMčlenek = 0 za en del)
MomentM = F · r, r ⊥ smernici; MA = FyΔx − FxΔy; + proti urinemu kazalcu
RezultantaR = √(H² + V²), α = arctan(V/H)
Zvezna obtežbaQ = q · a v sredini; trikotna q · a/2 na a/3 od višjega konca
Napetostσ = N/A ≤ fd = 23.5 kN/cm²; izkoriščenost = σ/fd
Cev d × sdi = d − 2s; A = π(d² − di²)/4; I = π(d⁴ − di⁴)/64; i = √(d² + di²)/4
Uklonλ = lu/i ≤ 250; Fcr = π²EI/lu² = π²EA/λ²; E = 21000 kN/cm²
Uklonska dolžinaβ = 1 (členek–členek, paličje), 2 (konzola), 0.7, 0.5
Paličjep + r = 2v; N > 0 nateg, N < 0 tlak; 45°: 0.7071
PrerezzT = ΣAizi/A; Iy = Σ(Ii + Aiei²); W = I/zrob; i = √(I/A)
Podvojen prerezI2 = 2(I + A e²), e = težišče → zvar; f = √(I2/(2I))
Enotem → cm ×100; mm → cm ÷10; kNm → kNcm ×100; 1 MPa = 0.1 kN/cm²

Zadnji večer

  • Še enkrat reši vzorec brez gledanja (vsaj 1. in 3. nalogo).
  • Preveri, da je kalkulator v načinu DEG (sin 30° = 0.5).
  • S seboj: kalkulator, ravnilo, svinčnik, radirka, kemični svinčnik.

Kako pobereš točke

  • Vedno nariši prosto telo s predpostavljenimi smermi.
  • Vsako enačbo označi (ΣMA = 0 …) in piši enote.
  • Na koncu naredi kontrolno enačbo.
  • Če se zatakneš, nadaljuj z naslednjo točko. Postopek prinese točke tudi ob napačni številki.