Vse za torek na enem mestu: razlage s skicami, postopki po korakih, v celoti rešen uradni vzorec 2026/27 in poskusni kolokvij z rešitvami. Barve so povsod enake: modro = obtežba, rdeče = reakcije, v paličju modro = nateg (+) in rdeče = tlak (−).
Uradni »PRIMER KOLOKVIJA 2026/27« ima tri naloge. Pravi kolokvij bo najverjetneje enake oblike, z drugimi številkami in malo spremenjeno geometrijo.
Ravninska konstrukcija s členkom (vpeta podpora A + pomična podpora B). Obtežba: zvezna q in točkovni sili.
Iščeš: HA, VA, MA, VB, rezultanto RA, kot αA + vprašanje »kaj se zgodi, če …«.
Sestavljen jeklen prerez (pravokotniki − trikotniki). Nato prerez podvojimo (zvarimo dva).
Iščeš: A, yT, zT, Iy, Wy,sp, iy, Iy,dvojni, faktor f = iy2/iy1.
→ poglavje 4
Na listu dobiš samo »Enačbe za pomoč« za prerez (A, S, težišče, Steiner, W, i, osnovni liki). Vse ostalo moraš znati na pamet: ravnotežne enačbe, σ = N/A, izkoriščenost, A in I cevi, λ, Fcr, λmax = 250. Seznam je v poglavju 11 (kartice).
Od kod napoved? Starih kolokvijev nisem našel ne v tvoji mapi ne javno na spletu. Poskusni kolokvij je zato sestavljen po uradnem vzorcu 1K 2026/27 in predavanjih 1–7 (prof. Kilar): enake tri vrste nalog, druga geometrija in številke ter nekaj tipičnih pasti (ročice vodoravnih sil, lega členka, uklon daljše palice).
Sila je vektor: velikost [kN], smer, usmeritev in prijemališče. (1 kN ≈ 100 kg.)
α merimo od vodoravnice. sin 30° = 0.5 · cos 30° = 0.866 · sin 45° = cos 45° = 0.7071 · sin 60° = 0.866 · cos 60° = 0.5
Pri kolokviju: RA = √(HA² + VA²), αA = arctan(|VA| / |HA|). Če je HA ali VA negativen, rezultanta kaže v drugi kvadrant: to zapiši z besedo ali skico.
Predznak (kot na predavanjih): + v nasprotni smeri urinega kazalca (»odpiranje plastenke«), − v smeri urinega kazalca. Važno je le, da si dosleden v vsej enačbi.
Δx, Δy = koordinati prijemališča sile glede na točko A (x desno, y gor), Fx, Fy s predznaki. Tako ti ni treba »videti« ročic.
Ravnotežni pogoji v ravnini (3 enačbe): ΣX = 0, ΣY = 0, ΣM = 0 na katerokoli točko. Namesto ene vsote sil smeš vzeti še en momentni pogoj. Pametna točka za ΣM je tista, skozi katero gre čim več neznanih sil (te potem ne nastopajo v enačbi).
| Podpora | Dopušča | Prepreči | Reakcije |
|---|---|---|---|
| pomična vrtljiva | zasuk + vodoravni pomik | navpični pomik | V (1) |
| nepomična vrtljiva | zasuk | oba pomika | H, V (2) |
| vpeta (konzola) | nič | pomika in zasuk | H, V, M (3) |
| notranji členek | relativni zasuk | — | +1 enačba: M = 0 |
Statična določenost: število neznanih reakcij = 3 + število členkov. Vzorec 1. naloge: vpeta A (3) + pomična B (1) = 4 = 3 + 1 členek ✓. Pri paličju: p + r = 2v (palice + reakcije = 2 × vozlišča).
Ploskovna obtežba [kN/m²] → linijska: qL = qP · d (d = vplivna širina). Projektna kombinacija: 1.35 · lastna + 1.5 · koristna. Prostorninske teže: jeklo 78.5, beton 25, les 4–10 kN/m³.
Podatki: a = 5 m, b = 2 m, c = 4.5 m, q = 12 kN/m po vsej dolžini.
Najpogostejše napake
Kako rešiš vprašanje c) (»kaj se zgodi, če …«)
Ne računaj na pamet. Poglej, v katerih enačbah nastopa spremenjena obtežba. Če je npr. ni v enačbi členka, se VB ne spremeni, spremeni pa se VA prek ΣY. Na hitro izračunaj novo vrednost in jo primerjaj s staro (po absolutni vrednosti!).
Koordinatni sistem kot na kolokviju: y v levo, z navzdol, izhodišče na sredini zgornjega roba. Enote: cm, cm², cm³, cm⁴.
| pravokotnik | trikotnik | krog | cev (kolobar) | |
|---|---|---|---|---|
| A | b · h | b · h / 2 | π r² | π (d² − di²) / 4 |
| Iy (skozi T) | b · h³ / 12 | b · h³ / 36 | π r⁴ / 4 | π (d⁴ − di⁴) / 64 |
| težišče T | na sredini | h/3 od vodoravne stranice, b/3 od navpične | v središču | v središču, di = d − 2s |
| lik | Ai | zi | Aizi | Iy,i | Ai(zi−zT)² |
|---|---|---|---|---|---|
| ① | |||||
| ② | − | − | − | − | |
| Σ | A | Sy | Iy = Σ + Σ | ||
Izrez: minus v vseh stolpcih z Ai in Iy,i. Tako ti ne uide noben predznak.
Ko dva enaka prereza zvariš ob robu, je novo težišče na zvaru (simetrija). Vsak del prestaviš za e = razdalja od njegovega težišča do zvara:
Pazi, kateri rob je zvarjen: pri »koritu« iz vzorca je to zgornji rob (e = zT), pri T-prerezu, zvarjenem ob konici stojine, pa spodnji rob (e = H − zT).
Jeklo S235: fd = 23.5 kN/cm², E = 21000 kN/cm². (Beton E ≈ 3000, les E ≈ 1000 kN/cm².) Hookov zakon: σ = E · ε.
114.3 × 3.6 mm → d = 11.43 cm, s = 0.36 cm, di = d − 2s = 10.71 cm
Vitka tlačena palica lahko odpove, še preden σ doseže fd: nenadoma se ukloni vstran.
lu v cm! (4.243 m = 424.3 cm)
| jeklo | les | AB | |
|---|---|---|---|
| λmax (največja dovoljena) | 250 | 175 | (~50) |
| λdop (ni nevarnosti uklona) | 18.8 | 17.7 | (25) |
Kritična tlačna palica ni nujno tista z največjo |N|! Fcr pada s kvadratom dolžine: diagonala (4.24 m) ima pri enakem prerezu samo polovico Fcr vodoravne palice (3 m). Za vse tlačene palice na hitro izračunaj |N| / Fcr; kritična je tista z največjim razmerjem. Tako se ujameš v poskusnem kolokviju.
Spreminjaj cev, podpiranje, dolžino in silo ter opazuj, kdaj se palica ukloni. Hitro vidiš, zakaj daljša palica odpove prej.
Vozlišče izrežeš in zapišeš ΣX = 0, ΣY = 0 → največ 2 neznanki. Začni pri vozlišču z dvema palicama (pogosto pri podpori) in nadaljuj k sosednjim. Znane sile iz prejšnjih vozlišč vstaviš s predznakom.
Pri diagonalah pod 45°: sin 45° = cos 45° = 0.7071 → navpična in vodoravna komponenta N sta enaki: Nx = Ny = 0.7071 · N. Pri splošni diagonali Δx × Δy (npr. 3 × 6 m): dolžina √(3² + 6²) = 6.708 m, cos = 3/6.708 = 0.447, sin = 6/6.708 = 0.894.
Dve nepomični podpori = 4 reakcije, a samo 3 enačbe. Poišči vozlišče, ki povezuje dva toga dela paličja (dva sklopa trikotnikov, ki se dotikata samo v enem vozlišču). To vozlišče deluje kot členek: ΣM = 0 za en del je četrta enačba. Točno tak trik zahteva vzorec 3. naloge.
Najprej poskusi sam (skica in podatki so spodaj), nato primerjaj korak za korakom.
| q [kN/m] | F1 [kN] | F2 [kN] | L1 [m] | L2 [m] | h [m] |
|---|---|---|---|---|---|
| 20 | 80 | 20 | 6.00 | 2.00 | 4.00 |
Ročica VB je vodoravna razdalja L2 = 2 m, ročica vodoravne F2 pa navpična razdalja h = 4 m. F2 (v levo, pod členkom) vrti v smeri urinega kazalca → minus.
F2 deluje 4 m pod A in kaže v levo → vrti v smeri urinega kazalca (−20 · 4). VB ima ročico 10 m.
| HA [kN] | VA [kN] | MA [kNm] | VB [kN] | RA [kN] | αA [°] | c) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 20.00 | 80.00 | 520.00 | 40.00 | 82.46 | 75.96 | 1) se poveča |
Natančno preberi, kje je členek! Če bi členek prerezal gredo (in bi bil del grede z obtežbo q na isti strani kot palica), bi enačba členka vsebovala tudi q: VB · 2 − 20 · 4 − 40 · 1 = 0 → VB = 60 kN in vse ostalo bi se spremenilo. Krogec členka na skici je pod gredo, na vrhu palice → q je na gredi (levi del).
| H [cm] | h [cm] | B [cm] | b [cm] |
|---|---|---|---|
| 10 | 2.1 | 5 | 1.4 |
Geometrija izreza: zgoraj je širok 2B − 2b = 10 − 2.8 = 7.2 cm, spodaj B = 5 cm, globok H − h = 7.9 cm. Vsak poševni rob odreže trikotnik širine (7.2 − 5)/2 = 1.1 cm.
Ideja: poln pravokotnik 10 × 10 minus pravokotnik 5 × 7.9 minus 2 trikotnika 1.1 × 7.9 (široka stran zgoraj → njuno težišče je na 7.9/3 od vrha).
| lik | Ai [cm²] | zi [cm] | Ai·zi [cm³] | Iy,i [cm⁴] | Ai(zi−zT)² [cm⁴] |
|---|---|---|---|---|---|
| ① pravokotnik 10 × 10 | 100.00 | 5.000 | 500.00 | 10·10³/12 = 833.33 | 143.39 |
| ② izrez 5.0 × 7.9 | −39.50 | 3.950 | −156.03 | −5·7.9³/12 = −205.43 | −199.52 |
| ③ izrez trikotnik 1.1 × 7.9 | −4.345 | 2.633 | −11.44 | −1.1·7.9³/36 = −15.07 | −55.20 |
| ④ izrez trikotnik 1.1 × 7.9 | −4.345 | 2.633 | −11.44 | −15.07 | −55.20 |
| Σ | 51.81 | 321.09 | 597.77 | −166.52 |
Težišče je pod sredino (6.20 > 5), ker je spodaj več materiala (dno). Zato je zsp manjši od zT in Wy,sp > Wy,zg.
Novo težišče je na zvaru (z = 0). Vsako korito prestaviš za e = zT = 6.197 cm.
I zraste več kot 11-krat, površina pa samo 2-krat → i (in s tem odpornost proti uklonu) se poveča za 2.37-krat.
| A [cm²] | yT [cm] | zT [cm] | Iy [cm⁴] | Wy,sp [cm³] | iy [cm] | Iy,dvojni [cm⁴] | f |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 51.81 | 0 | 6.197 | 431.25 | 113.41 | 2.885 | 4842.42 | 2.37 |
| F1 | F2 | F3 (2×) | L | h1 | h2 | cev d × s | fd | E |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 25 kN | 40 kN | 25 kN | 3 m | 6 m | 3 m | 114.3 × 3.6 mm | 23.5 kN/cm² | 21000 kN/cm² |
4 neznanke (dve nepomični podpori), 3 enačbe. Četrta: vozlišče D je edina vez med levim in desnim togim delom → ΣMD = 0 za levi del (A, C, E).
HA leži na isti višini kot D → nima ročice.
F3 v levo pod A vrti v smeri urinega kazalca (ročici 3 m in 6 m). HB v desno 12 m pod A vrti proti urinemu kazalcu. Minus pomeni: HB v resnici deluje v levo.
Cev: A = 12.52 cm², I = 191.98 cm⁴, i = 3.916 cm (izračun v poglavju 5). Edina natezna med zahtevanimi je palica 5.
Tlačene: 7, 11, 13, 14. Primerjaj |N| / Fcr:
| palica | N [kN] | lu [cm] | λ = lu/i | Fcr [kN] | |N| / Fcr |
|---|---|---|---|---|---|
| 7 | −81.32 | 424.3 | 108.4 | 221.0 | 0.37 |
| 11 | −53.03 | 424.3 | 108.4 | 221.0 | 0.24 |
| 13 | −16.77 | 670.8 | 171.3 | 88.4 | 0.19 |
| 14 | −37.50 | 600.0 | 153.2 | 110.5 | 0.34 |
| a) reakcije [kN] | b) osne sile [kN] | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| HA | VA | HB | VB | N5 | N7 | N11 | N13 | N14 |
| 57.50 | 12.50 | −7.50 | 52.50 | 17.68 | −81.32 | −53.03 | −16.77 | −37.50 |
| št. palice | σdej [kN/cm²] | izkoriščenost / λ | Fcr [kN] | ustreznost | |
|---|---|---|---|---|---|
| c) nateg | 5 | 1.41 | 6.0 % | — | DA |
| d) tlak | 7 | 6.50 | λ = 108.4 | 221.0 | DA |
Enake tri vrste nalog kot vzorec, a z drugo geometrijo: vpet steber namesto vpete grede, poševna sila, T-prerez s trapezno stojino in paličje v obliki loka. Natisni ali reši na papir, nato odpri rešitve.
Reši spodnje naloge. Vsaka rešitev mora biti argumentirana z vsemi izračuni. Rezultate (vključno s predznaki!) vpiši v tabele. Čas pisanja je 90 min. Dodatna literatura ni dovoljena.
1. NALOGA
Ravninski okvir je v A vpet, v B pa podprt s pomično podporo. V točki G je členek. Prečka C–G je obtežena z enakomerno zvezno obtežbo q, na prečko G–B deluje poševna sila F1 pod kotom 60° glede na vodoravnico, na steber pa vodoravna sila F2.
a) Izračunaj komponente reakcij. b) Izračunaj rezultanto RA in njen smerni kot αA. c) Kaj se zgodi z reakcijo VB, če obtežbo q podvojimo? 1) se poveča 2) se zmanjša 3) ostane nespremenjena
| q [kN/m] | F1 [kN] | F2 [kN] | L1 [m] | a [m] | h [m] |
|---|---|---|---|---|---|
| 10 | 40 (pod 60°) | 15 | 4.00 | 2.00 | 2.00 |
| HA [kN] | VA [kN] | MA [kNm] | VB [kN] | RA [kN] | αA [°] | c) |
|---|---|---|---|---|---|---|
F1x leži na višini členka (na prečki) → ročica 0.
Past: vodoravna F1x (v levo, 4 m nad A) vrti proti urinemu kazalcu → +20 · 4 v ΣM, zato v izrazu za MA stoji −80. F2 (v desno, 2 m nad A) vrti v smeri urinega kazalca.
| HA | VA | MA | VB | RA | αA | c) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 5.00 | 57.32 | 99.28 | 17.32 | 57.54 | 85.01° | 3) nespremenjena |
2. NALOGA
Za prikazani jekleni T-prerez s trapezno stojino izračunaj A, yT, zT, Iy na težišče, iy in Wy na spodnji rob (z = H). Nato dva enaka T-prereza zvarimo ob konici stojine v I-prerez: izračunaj Iy novega prereza in faktor povečanja f = iy2/iy1.
| B [cm] | t [cm] | H [cm] | b1 [cm] | b2 [cm] |
|---|---|---|---|---|
| 12 | 2 | 12 | 3 | 1.5 |
| A [cm²] | yT [cm] | zT [cm] | Iy [cm⁴] | Wy,sp [cm³] | iy [cm] | Iy,dvojni [cm⁴] | f |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
Razstavitev: pasnica 12 × 2 (z = 0…2) + stojina: pravokotnik 1.5 × 10 (z = 2…12) + dva trikotnika 0.75 × 10 (široka stran zgoraj pri z = 2 → težišče na 2 + 10/3 = 5.333 cm).
| lik | Ai | zi | Aizi | Iy,i | Ai(zi−zT)² |
|---|---|---|---|---|---|
| ① pasnica 12 × 2 | 24.00 | 1.000 | 24.00 | 12·2³/12 = 8.00 | 166.56 |
| ② stojina 1.5 × 10 | 15.00 | 7.000 | 105.00 | 1.5·10³/12 = 125.00 | 169.91 |
| ③ trikotnik 0.75 × 10 | 3.75 | 5.333 | 20.00 | 0.75·10³/36 = 20.83 | 10.82 |
| ④ trikotnik 0.75 × 10 | 3.75 | 5.333 | 20.00 | 20.83 | 10.82 |
| Σ | 46.50 | 169.00 | 174.67 | 358.12 |
I-prerez: zvar je ob konici stojine (spodnji rob) → e = H − zT = 8.366 cm.
| A | yT | zT | Iy | Wy,sp | iy | Iy,dvojni | f |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 46.50 | 0 | 3.634 | 532.79 | 63.69 | 3.385 | 7574.0 | 2.67 |
Past: e ni zT kot v vzorcu, ker je zvar na drugem robu! Vedno meri od težišča do zvara.
3. NALOGA
Paličje v obliki loka je podprto z nepomičnima podporama A in B. Obtežujejo ga tri navpične sile in vodoravna sila H. Vse palice so iz jekla (fd = 23.5 kN/cm², E = 21000 kN/cm²), okrogla cev 76.1 × 2.9 mm. Paličje je v vseh vozliščih bočno podprto.
| F1 | F2 | F3 | H | L | h | cev d × s |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 30 kN | 40 kN | 30 kN | 20 kN | 3 m | 3 m | 76.1 × 2.9 mm |
a) Izračunaj reakcije (upoštevaj predpostavljene smeri). b) Izračunaj osne sile v palicah 1, 3, 4, 7 in 8. c) Poišči kritično natezno palico, izračunaj σ in izkoriščenost ter preveri ustreznost. d) Poišči kritično tlačno palico, preveri σ, vitkost λ in Fcr po Eulerju ter ustreznost.
| HA | VA | HB | VB | N1 | N3 | N4 | N7 | N8 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. palice | σdej [kN/cm²] | izkoriščenost / λ | Fcr [kN] | ustreznost (DA/NE) | |
|---|---|---|---|---|---|
| c) nateg | — | ||||
| d) tlak |
Statična določenost: p = 10, r = 4, v = 7 → 10 + 4 = 14 = 2 · 7 ✓. Levi del (A, D, C) in desni del (E, F, B) sta toga in se stikata le v vozlišču S → S je »členek« (troclenski lok, razporna sila!).
H (v desno, 3 m nad A) vrti v smeri urinega kazalca → −20 · 3. HB leži na isti višini kot A → brez ročice.
HA deluje 3 m pod S (v desno) → vrti proti urinemu kazalcu. H pri C je na višini S → brez ročice.
Kontrola ΣY v C: 45 − 15 − 30 = 0 ✓
c) Natezni: 3 (15 kN) in 8 (25 kN) → kritična 8: σ = 25 / 6.669 = 3.75 kN/cm², izkoriščenost 16.0 % → DA.
d) Tlačne: 1, 4, 7. Največjo |N| ima palica 4, a je kratka:
| palica | N [kN] | lu [cm] | σ [kN/cm²] | λ | Fcr [kN] | |N|/Fcr | ustreza? |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | −63.64 | 424.3 | 9.54 | 163.8 | 51.5 | 1.24 | NE (uklon) |
| 4 | −65.00 | 300.0 | 9.75 | 115.8 | 103.0 | 0.63 | DA |
| 7 | −35.36 | 424.3 | 5.30 | 163.8 | 51.5 | 0.69 | DA |
Past: kdor preveri le palico z največjo |N| (palico 4), dobi »DA« — narobe. Palica 1 ima skoraj enako silo, a je 1.41-krat daljša → Fcr je 2-krat manjši in palica se ukloni. Rešitev: večja cev (npr. 88.9 × 3.2 mm: Fcr = 91.2 kN ✓).
| HA | VA | HB | VB | N1 | N3 | N4 | N7 | N8 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 60.00 | 45.00 | −80.00 | 55.00 | −63.64 | 15.00 | −65.00 | −35.36 | 25.00 |
| št. palice | σdej | izkoriščenost / λ | Fcr | ustreznost | |
|---|---|---|---|---|---|
| c) nateg | 8 | 3.75 | 16.0 % | — | DA |
| d) tlak | 1 | 9.54 | λ = 163.8 | 51.5 | NE |
Kaj se lahko v torek še spremeni (vse pokrije isti postopek):
Vsak klik na »🎲 Nove številke« ustvari novo nalogo v obliki kolokvija. Vpiši rezultate s predznaki (decimalna vejica ali pika, enote niso potrebne), klikni »Preveri« in si nato oglej postopek. Za vsako vrsto naloge lahko izbereš tip vzorca ali drugo različico.
Raziskuj »kaj se zgodi, če …«: odpri rešitev in spremeni en podatek (npr. F2 = 0). Rešitev in skica se takoj preračunata, tako vidiš, katere reakcije se spremenijo. Odlično za vprašanje c).
Klikni odgovor: takoj vidiš, ali je pravilen, in zakaj. Vprašanja so vsakič v drugem vrstnem redu.
Vsebina kartic je zakrita: najprej se spomni formule, nato klikni na kartico.
Zadnji večer
Kako pobereš točke