Števila, vektorji, premice in ravnine na enem mestu: razlage s skicami, teorija iz tvojih zapiskov s predavanj, postopki po korakih, rešeni primeri z vaj in iz zapiskov, poskusni kolokvij z rešitvami, hitra vprašanja in formule na pamet. Barve so povsod enake: modro = prvi vektor (\(\vec a\), \(\vec s\)), oranžno = drugi vektor (\(\vec b\)), zeleno = rezultat (vsota, \(\vec a\times\vec b\), normala) in rdeče = razdalja. Slike v prostoru lahko z miško ali prstom zavrtiš.
Uradnega vzorca kolokvija za matematiko v gradivu ni, zato spodnji pregled ni napoved oblike. Na vajah in listih se ponavljajo štirje tipi nalog, na predavanjih pa je bila obravnavana še absolutna vrednost. Iz teh tipov je sestavljen tudi poskusni kolokvij v poglavju 11.
Dane so točke \(A, B, C\). Paralelogram, kot, pravokotnost, nožišče višine, ploščina.
Orodja: \(\overrightarrow{AB}=B-A\), skalarni produkt, projekcija, vektorski produkt.
Dane so le dolžine in kot, ali pa točke, ki delijo stranice v razmerju.
Orodja: \((\vec a+\vec b)^2=|\vec a|^2+2\vec a\cdot\vec b+|\vec b|^2\), razstavljanje \(\times\), izenačevanje koeficientov.
Enačba skozi dve točki, točka na premici, lega dveh premic, presečišče, kot, razdalja, zrcaljenje.
Orodja: \(\vec r=\vec r_A+t\vec s\), mešani produkt, \(\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\).
Ravnina skozi tri točke, razdalja točke, presek ravnin, prebodišče, kot premica–ravnina, prostornina.
Orodja: \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\), \(\frac{|ax_0+by_0+cz_0+d|}{|\vec n|}\).
Izraz z absolutnimi vrednostmi zapiši brez njih, nariši graf, reši enačbo.
Orodja: ničle izrazov, \(|x-y|\) je razdalja, trikotniška neenakost.
→ poglavje 1
Na listih z vajami so nekatere naloge označene za ponovitev. Tu so rešene:
| Naloga | Kaj se vadi | Kje je rešena |
|---|---|---|
| vaje.pdf 1/6 | četrto oglišče, težiščnica, delilna točka | Primer 3 |
| 1/7 in 1/8 | linearna kombinacija, (ne)odvisnost, baza | Primer 4, vaja V1 |
| 1/10 | težišče deli težiščnico 2 : 1 | primer iz zapiskov, vaja V20 |
| 1/12 | \(\overrightarrow{AS}\) z \(\overrightarrow{AB}\) in \(\overrightarrow{AC}\) | Primer 5 |
| 2/1 c, d | dolžini diagonal in ostri kot | Primer 7 |
| 2/2 in 2/3 (oznaka na robu) | dolžine in kot brez koordinat | primer iz zapiskov, vaja V5 |
Ob izpeljavi razdalje točke od ravnine imaš v zapiskih pripis »1. kolokvij teorija«. Teorija za 1. kolokvij se torej najverjetneje konča pri ravninah, izpeljava razdalje pa je dober kandidat za teoretično vprašanje. Izpeljava je v poglavju 8.
Trajanje pravega kolokvija preveri pri asistentu; 90 min je ocena.
Prvo predavanje: številske množice, potence z racionalnim eksponentom in absolutna vrednost. Absolutno vrednost rabiš povsod, kjer nastopa razdalja.
Poišči ničle izrazov v absolutnih vrednostih. Pri \(|x-3|+|x+1|\) sta to \(x=3\) in \(x=-1\).
Ničle razdelijo premico na intervale. Na vsakem intervalu ima vsak izraz stalen predznak.
Na vsakem intervalu odstrani absolutne vrednosti: pozitiven izraz ostane, negativnemu spremeniš predznak. Nato poenostavi.
Zapiši \(f(x)=|x-3|+|x+1|\) brez absolutnih vrednosti in nariši graf.
\(f(x)=-2x+2\) za \(x\le-1\), \(f(x)=4\) za \(-1\le x\le3\) in \(f(x)=2x-2\) za \(x\ge3\). Najmanjša vrednost funkcije je 4.
Vektor je usmerjena daljica. Pomembni sta samo njegova dolžina in smer, zato ga lahko vzporedno premikamo, kamor želimo.
Vektor od točke \(A(x_1,y_1,z_1)\) do točke \(B(x_2,y_2,z_2)\) dobiš tako, da od koordinat končne točke odšteješ koordinate začetne:
Krajevni vektor točke \(A\) je vektor od izhodišča \(O\) do \(A\). Ima kar iste koordinate kot točka: \(\vec r_A = \overrightarrow{OA} = (x_1,y_1,z_1)\). Zato velja tudi \(\overrightarrow{AB} = \vec r_B - \vec r_A\).
Bazni vektorji \(\vec i=(1,0,0)\), \(\vec j=(0,1,0)\), \(\vec k=(0,0,1)\) kažejo v smeri osi. Zapis \(\vec a = 3\vec i + 4\vec k\) pomeni \(\vec a=(3,0,4)\).
\(T_1(4,1,4)\), \(T_2(0,1,2)\). Koordinate in dolžina \(\overrightarrow{T_1T_2}\)?
\(\overrightarrow{T_1T_2} = (0-4,\ 1-1,\ 2-4) = (-4,0,-2)\). Krajevni vektor do točke \(K(-4,0,-2)\) je temu vektorju vzporeden in enako dolg: to je isti vektor, le premaknjen v izhodišče (slika 2).
\(|\overrightarrow{T_1T_2}| = \sqrt{16+0+4} = \sqrt{20} = 2\sqrt5 \approx 4{,}47\)
Vse se računa po koordinatah:
Enotski vektor ima dolžino 1 in isto smer kot \(\vec a\). Dolžina je pravzaprav telesna diagonala kvadra s stranicami \(|a_1|, |a_2|, |a_3|\).
Seštevanje in odštevanje
Produkt s skalarjem \(\lambda\vec a\)
\(\vec a = 2\vec i+2\vec j-\vec k\), \(\vec b=\overrightarrow{AB}\), \(A(2,-1,-3)\), \(B(4,-2,5)\). Izračunaj \(\vec b\), \(|\vec a|\), \(\vec a+\vec b\), \(2\vec a-\vec b\) in \(\vec e_a\).
\(\vec e_a = \tfrac13(2,2,-1) = \left(\tfrac23,\tfrac23,-\tfrac13\right)\)
Tu ne računaš s koordinatami, ampak vektorje v liku izražaš z dvema ali tremi »osnovnimi« vektorji. To je podlaga za naloge z razmerji.
Za paralelogram \(ABCD\) velja \(\overrightarrow{AB}=\overrightarrow{DC}\) in \(\overrightarrow{AD}=\overrightarrow{BC}\), zato je četrto oglišče \(D = A + C - B\). Oglišča si vedno sledijo po obodu.
\(A(-1,1,2)\), \(B(1,-2,1)\), \(C(3,0,-1)\). Poišči \(D\), da bo \(ABCD\) paralelogram, dolžino težiščnice \(t_a\) in točko \(E\) z \(|AE|:|EC|=3:1\).
\(D(1,3,0)\), \(t_a=\sqrt{17}\approx4{,}12\), \(E\left(2,\tfrac14,-\tfrac14\right)\)
Pravilni šestkotnik \(ABCDEF\), \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{BC}\) (vaje.pdf, list 1, nal. 1). Trik: najprej izrazi vse stranice, potem je vsaka diagonala vsota stranic.
Od tod: \(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{AE}=2\vec b-\vec a\), \(\overrightarrow{BE}=2\vec b-2\vec a\), \(\overrightarrow{BF}=\vec b-2\vec a\), \(\overrightarrow{DF}=-\vec a-\vec b\).
Linearna kombinacija vektorjev je \(\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c\). Vektorji so linearno neodvisni, če je \(\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c=\vec 0\) samo pri \(\alpha=\beta=\gamma=0\).
| Vektorji | so linearno neodvisni, če … | geometrijsko | sicer so odvisni |
|---|---|---|---|
| \(\vec a\) | iz \(\lambda\vec a=\vec 0\) sledi \(\lambda=0\) | \(\vec a\neq\vec 0\), napenja premico | \(\vec a=\vec 0\) |
| \(\vec a,\vec b\) | iz \(\lambda\vec a+\mu\vec b=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=0\) | napenjata ravnino | sta vzporedna |
| \(\vec a,\vec b,\vec c\) | iz \(\lambda\vec a+\mu\vec b+\nu\vec c=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=\nu=0\) | napenjajo prostor (tetraeder, paralelepiped) | so komplanarni |
\(\vec a=(1,0,2)\), \(\vec b=(-2,-3,1)\), \(\vec c=3\vec k=(0,0,3)\), \(\vec d=(5,6,1)\). Izrazi \(\vec d=\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c\).
\(\vec d=\vec a-2\vec b+\tfrac13\vec c\). Za primerjavo: \(\vec a=(3,1,1)\), \(\vec b=(1,1,-1)\), \(\vec c=(3,2,-1)\) imajo determinanto 0, torej so odvisni: \(\vec c=\tfrac12\vec a+\tfrac32\vec b\).
Postopek, ki deluje pri vseh nalogah tipa »v kolikšnem razmerju točka \(S\) deli daljici«:
Izberi dva neodvisna vektorja, npr. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\).
Izrazi \(\overrightarrow{AS}\) na dva načina, po vsaki daljici posebej, z neznanima deležema \(\lambda\) in \(\mu\).
Ker sta \(\vec a\) in \(\vec b\) neodvisna, morajo biti koeficienti pri \(\vec a\) enaki in koeficienti pri \(\vec b\) enaki. Dobiš sistem za \(\lambda,\mu\).
\(E\) je razpolovišče \(BC\), \(|AF|:|FC|=1:3\), \(S=AE\cap BF\).
\(|AS|:|SE|=2:3\), \(|BS|:|SF|=4:1\), \(\overrightarrow{AS}=\tfrac15\left(\overrightarrow{AB}+\overrightarrow{AC}\right)\)
Dokaži, da se diagonali paralelograma razpolavljata.
\(\lambda=\mu=\tfrac12\): \(P\) je razpolovišče obeh diagonal.
Dokaži, da težišče deli težiščnico v razmerju \(2:1\).
\(\lambda=\mu=\tfrac23\): \(|AT|:|TP|=2:1\) in \(|BT|:|TQ|=2:1\).
Pravilni šestkotnik \(ABCDEF\), \(|EM|:|MD|=2:1\), \(N\) je razpolovišče \(FE\), \(S=AM\cap BN\). Določi \(|AS|:|SM|\).
\(\overrightarrow{AS}=\tfrac37\overrightarrow{AM}\), torej \(|AS|:|SM|=3:4\).
Skalarni produkt dveh vektorjev je število. Uporabljaš ga za kote, pravokotnost in pravokotne projekcije.
Premikaj drsnik in opazuj, kako se s kotom spreminjata projekcija vektorja \(\vec a\) na \(\vec b\) in skalarni produkt. Vzeli smo \(|\vec a|=2{,}5\) in \(|\vec b|=3\).
Projekcija vektorja \(\vec b\) na smer vektorja \(\vec a\) je vektor, vzporeden z \(\vec a\):
S projekcijo najdeš nožišče višine v trikotniku in pravokotno projekcijo točke na premico.
Kot med vektorjema merimo v ravnini, ki jo napenjata. Po dogovoru vzamemo manjšega: \(\angle(\vec a,\vec b)\in[0,\pi]=[0^\circ,180^\circ]\). Enako usmerjena vektorja oklepata \(0^\circ\), nasprotno usmerjena \(180^\circ\).
Pravokotna projekcija vektorja \(\vec a\) na \(\vec b\neq\vec 0\) je vzporedna z \(\vec b\):
Pri topem kotu je \(\cos\varphi<0\), zato projekcija kaže nasprotno od \(\vec b\) (slika 9).
Skalarni produkt dvema vektorjema priredi število \(\vec a\cdot\vec b=|\vec a|\,|\vec b|\cos\varphi\). Velja \((\vec a_1+\vec a_2)\cdot\vec b=\vec a_1\cdot\vec b+\vec a_2\cdot\vec b\) in \((\lambda\vec a)\cdot\vec b=\lambda(\vec a\cdot\vec b)=\vec a\cdot(\lambda\vec b)\).
Predznak in geometrijski pomen
Za neničelna vektorja je \(\vec a\cdot\vec b\) pozitiven pri \(\varphi\in[0,\tfrac{\pi}{2})\), negativen pri \(\varphi\in(\tfrac{\pi}{2},\pi]\) in enak 0 pri \(\varphi=\tfrac{\pi}{2}\).
Dogovor: \(\vec 0\) je pravokoten (in vzporeden) na vsak vektor. Zato za vse \(\vec a,\vec b\) velja \(\vec a\perp\vec b\iff\vec a\cdot\vec b=0\).
Lastnosti (v zapiskih imaš opombo, da jih rabiš za kolokvij)
V standardnih koordinatah: \(\vec a\cdot\vec b=(a_1\vec i+a_2\vec j+a_3\vec k)\cdot(b_1\vec i+b_2\vec j+b_3\vec k)\). Zmnožiš vsakega z vsakim (9 členov). Ker je \(\vec i\cdot\vec i=\vec j\cdot\vec j=\vec k\cdot\vec k=1\) in \(\vec i\cdot\vec j=\vec j\cdot\vec k=\vec k\cdot\vec i=0\), ostanejo le trije:
\(A(-1,0,1)\), \(B(2,3,1)\), \(C(1,0,-1)\). Poišči nožišče višine iz \(C\), višino \(v_c\) in ploščino trikotnika.
\(T(0,1,1)\), \(v_c=\sqrt6\approx2{,}45\), \(S=3\sqrt3\approx5{,}20\). Preveri: \(\overrightarrow{TC}\cdot\overrightarrow{AB}=3-3+0=0\).
\(|\vec a|=3\), \(|\vec b|=2\), \(\angle(\vec a,\vec b)=\tfrac{\pi}{3}\). Paralelogram \(ABCD\) napenjata \(\vec a\) in \(\vec b\). Dolžini diagonal in kot med njima?
\(\sqrt{19}\), \(\sqrt7\); ostri kot med diagonalama je \(180^\circ-115{,}7^\circ\approx64{,}3^\circ\).
\(|AB|=4\), \(|AC|=2\sqrt2\), \(\angle A=\tfrac{\pi}{4}\); \(D\) je razpolovišče \(AB\), \(|BE|:|EC|=1:2\). Dolžini \(CD\) in \(AE\) ter ostri kot med njima.
\(|CD|=2\), \(|AE|=\tfrac23\sqrt{26}\approx3{,}40\), ostri kot \(\approx78{,}69^\circ\)
\(\vec a=(3,-1,-1)\), \(\vec b=(-1,0,2)\), \(\vec c=(1,1,-1)\). Dolžina vektorja \((\vec a\cdot\vec b-\vec b\cdot\vec i)\vec a+(|3\vec k-2\vec i|-2\vec b\cdot\vec c-1)\vec i\).
\(|\vec v|=\sqrt{94-14\sqrt{13}}\approx6{,}60\)
a) Pod kolikšnim kotom iz \(O\) vidimo objekt med \(A(0,4,0)\) in \(B(0,4,3)\)? b) Ali je trikotnik \(A(4,1,3)\), \(B(0,5,5)\), \(C(6,5,-1)\) pravokoten?
a) \(36{,}87^\circ\); b) da, pravi kot je pri oglišču \(A\).
Vektorski produkt dveh vektorjev je vektor, pravokoten na oba. Njegova dolžina je ploščina paralelograma, ki ga napenjata.
Od kod vektorski produkt: navor. Sila \(\vec F\) deluje na koncu ročice \(\vec r\). K vrtenju prispeva le del sile, ki je pravokoten na ročico, \(|\vec F|\sin\varphi\). Del, vzporeden z ročico, ne vrti, ampak obremenjuje ležaj.
Definicija. Navor sile \(\vec F\) na ročico \(\vec r\) je vektor \(\vec M=\vec r\times\vec F\) z lastnostmi:
Če je \(\vec r\parallel\vec F\), je \(\vec r\times\vec F=\vec 0\): sila v smeri ročice ne vrti.
Lastnosti vektorskega produkta
Ideja dokaza distributivnosti: \(\vec a\times\vec b=\vec a\times\vec b'\), kjer je \(\vec b'=\vec b-\operatorname{pr}_{\vec a}(\vec b)\) del, pravokoten na \(\vec a\). Za enotski \(\vec a\) produkt \(\vec a\times\vec b'\) le zasuka \(\vec b'\) za \(90^\circ\) v ravnini, pravokotni na \(\vec a\). Ko zasukaš paralelogram, napet na \(\vec b_1'\) in \(\vec b_2'\), se zasuka tudi njegova diagonala.
V koordinatah razstaviš \((a_1\vec i+a_2\vec j+a_3\vec k)\times(b_1\vec i+b_2\vec j+b_3\vec k)\) vsakega z vsakim in uporabiš tabelo (vrstica \(\times\) stolpec):
| \(\times\) | \(\vec i\) | \(\vec j\) | \(\vec k\) |
|---|---|---|---|
| \(\vec i\) | \(\vec 0\) | \(\vec k\) | \(-\vec j\) |
| \(\vec j\) | \(-\vec k\) | \(\vec 0\) | \(\vec i\) |
| \(\vec k\) | \(\vec j\) | \(-\vec i\) | \(\vec 0\) |
Z determinanto \(2\times2\), \(\begin{vmatrix}a&b\\c&d\end{vmatrix}=ad-bc\), dobiš zapis brez minusov, če stolpce jemlješ ciklično (formula spodaj).
\((2,1,3)\times(-1,3,4)\)
\((2,1,3)\times(-1,3,4)=(-5,-11,7)\)
Kako računam brez napake: za 1. koordinato pokrij 1. stolpec in izračunaj determinanto \(2\times2\) iz preostalih dveh stolpcev (»navzkriž, minus«). Za 2. koordinato pokrij 2. stolpec in spremeni predznak (ali uporabi ciklični vrstni red \(a_3b_1-a_1b_3\)). Za 3. pokrij 3. stolpec.
\(\vec a=(2,1,-2)\), \(\vec b=(-4,1,1)\). Izračunaj \(\vec a\times\vec b\) in ploščino paralelograma na dva načina.
\(\vec a\times\vec b=(3,6,6)\), \(S=9\)
a) Ploščina trikotnika \(A(0,1,0)\), \(B(2,3,4)\), \(C(-1,0,2)\). b) \(|\vec a|=3\), \(|\vec b|=2\), \(\angle=\tfrac{\pi}{3}\): ploščina paralelograma na \(\vec a+2\vec b\) in \(2\vec a+\vec b\).
a) \(4\sqrt2\approx5{,}66\); b) \(9\sqrt3\approx15{,}6\) (trikotnik: \(\tfrac92\sqrt3\))
Mešani produkt treh vektorjev je število: determinanta iz njihovih koordinat. Po absolutni vrednosti je enak prostornini paralelepipeda.
\(A(0,1,-1)\), \(B(1,2,-2)\), \(C(2,0,1)\), \(D(1,1,2)\). Prostornina paralelepipeda in tetraedra?
\(V_p=8\), \(V_t=\tfrac86=\tfrac43\)
Mešani produkt trem vektorjem priredi število. Najprej vektorsko pomnožiš prva dva, nato skalarno s tretjim:
\(|\vec a\times\vec b|\) je ploščina osnovne ploskve, \(|\operatorname{pr}_{\vec a\times\vec b}(\vec c)|\) pa višina. Zato je \([\vec a,\vec b,\vec c]=\pm V\) paralelepipeda. Njegove ploskve so trije pari skladnih paralelogramov.
Predznak. Ravnina vektorjev \(\vec a,\vec b\) razdeli prostor na dva polprostora. \([\vec a,\vec b,\vec c]>0\), ko \(\vec a\times\vec b\) in \(\vec c\) kažeta v isti polprostor, in \([\vec a,\vec b,\vec c]<0\), ko kažeta v različna.
\([\vec a,\vec b,\vec c]=0\iff\vec a,\vec b,\vec c\) so linearno odvisni (komplanarni).
Vrstni red: ciklična zamenjava ohrani vrednost, zamenjava dveh vektorjev spremeni predznak.
Prostornina tetraedra. Stožec ali piramida z osnovno ploskvijo \(S\) in višino \(h\) ima \(V=\tfrac13 S h\), ne glede na to, kje nad osnovno ploskvijo je vrh. Za tetraeder na \(\vec a,\vec b,\vec c\) velja:
Mešani produkt je linearen v vsakem faktorju: \([\lambda_1\vec a_1+\lambda_2\vec a_2,\vec b,\vec c]=\lambda_1[\vec a_1,\vec b,\vec c]+\lambda_2[\vec a_2,\vec b,\vec c]\). To sledi iz distributivnosti in homogenosti vektorskega in skalarnega produkta: \(((\lambda_1\vec a_1+\lambda_2\vec a_2)\times\vec b)\cdot\vec c=\lambda_1(\vec a_1\times\vec b)\cdot\vec c+\lambda_2(\vec a_2\times\vec b)\cdot\vec c\). Enako velja za drugi in tretji faktor. Zato smeš v primeru 12 koeficiente novih vektorjev zapisati v determinanto.
Zaradi cikličnosti je \((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=\vec a\cdot(\vec b\times\vec c)\). Prostornina je vedno absolutna vrednost: \(V=|[\vec a,\vec b,\vec c]|\).
\(\vec a,\vec b,\vec c\) določajo paralelepiped s prostornino 1. Prostornina paralelepipeda na \(2\vec a-\vec b\), \(\vec a+2\vec c\), \(\vec b+\vec c\)?
\(V=3\)
Premico določata ena njena točka \(A\) in smerni vektor \(\vec s\), ki leži na premici. Skozi dve točki: \(\vec s=\overrightarrow{AB}\).
Parametrizacija premice: \(\vec r(t)=\vec r_A+t\,\vec u\). Vsaki vrednosti parametra \(t\) pripada ena točka premice: \(\vec r(0)=\vec r_A\), \(\vec r(1)=\vec r_A+\vec u\), \(\vec r(\tfrac12)\) je na polovici med njima, \(\vec r(-1)=\vec r_A-\vec u\) pa leži na drugi strani točke \(A\).
Ali točka leži na premici? \(T(x,y,z)\) leži na \(\vec r(t)=(x_0,y_0,z_0)+t(a,b,c)\) natanko tedaj, ko je rešljiv sistem \(x=x_0+ta\), \(y=y_0+tb\), \(z=z_0+tc\), torej ko je \(\frac{x-x_0}{a}=\frac{y-y_0}{b}=\frac{z-z_0}{c}\). To sta kanonični enačbi premice.
Zgled: \(\vec r(t)=(1,-2,2)+t(1,2,3)\). Za \(T(4,6,14)\) dobiš iz koordinat \(t=3\), \(t=4\) in \(t=4\), zato točka ne leži na premici. Za \((4,4,11)\) dobiš trikrat \(t=3\), zato leži. Kanonični enačbi: \(\frac{x-1}{1}=\frac{y+2}{2}=\frac{z-2}{3}\).
Če je kakšna koordinata smernega vektorja 0: pri \(\vec r(t)=(1,-2,2)+t(1,0,3)\) je \(y=-2\) za vse točke, zato zapišeš \(y=-2\) in \(x-1=\frac{z-2}{3}\). Premica leži v ravnini \(y=-2\).
Prva formula je »ploščina paralelograma deljeno z osnovnico«. \(N\) je pravokotna projekcija (nožišče) točke \(T\) na premico, \(T'\) pa zrcalna slika točke \(T\) čez premico (\(N\) je razpolovišče \(TT'\)).
\(A(4,1,-1)\), \(B(2,1,1)\). Enačbe premice; ali \(C(-1,1,4)\) in \(D(3,1,3)\) ležita na njej? Razdalja \(D\) od premice?
\(C\in p\), \(D\notin p\), \(d(D,p)=\tfrac{3\sqrt2}{2}\approx2{,}12\). Nožišče je \(N(1{,}5;\,1;\,1{,}5)\). Vzporednica skozi \((3,1,0)\): \(\vec r=(3,1,0)+t(-1,0,1)\). Točka \((3,1,0)\) leži na \(p\) (pri \(t=\tfrac12\)), zato je ta »vzporednica« kar premica \(p\) sama, kot imaš zapisano v zapiskih.
Premica skozi \(A(-1,1,0)\) in \(B(4,1,0)\). Projekcija in zrcalna slika točke \(C(3,1,-1)\)?
Nožišče \(N(3,1,0)\), zrcalna slika \(C'(3,1,1)\)
Premici \(p:\ \vec r=\vec r_A+t\vec s_1\) in \(q:\ \vec r=\vec r_B+u\vec s_2\). Parametra označi z različnima črkama.
Ali sta \(\vec s_1\) in \(\vec s_2\) vzporedna? (koordinate sorazmerne, \(\vec s_1\times\vec s_2=\vec 0\)) Če da, sta premici vzporedni (ali enaki, če \(B\in p\)). Razdalja: \(d=\dfrac{|\overrightarrow{AB}\times\vec s_1|}{|\vec s_1|}\).
Niso vzporedni: izračunaj \(m=\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)\). Če je \(m=0\), se premici sekata. Presečišče najdeš iz \(\vec r_A+t\vec s_1=\vec r_B+u\vec s_2\) (tri enačbe, dve neznanki; tretja enačba je preverba).
Če je \(m\neq0\), sta premici mimobežni (se ne sekata in nista vzporedni). Razdalja: \(d=\dfrac{|\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)|}{|\vec s_1\times\vec s_2|}\).
Točka zunaj premice: razdalja \(d(T,p)=\dfrac{|\vec u\times(\vec r_T-\vec r_0)|}{|\vec u|}\) je višina paralelograma na \(\vec u\) in \(\vec r_T-\vec r_0\). Pravokotna projekcija (nožišče) je \(\vec r_\perp=\vec r_0+\dfrac{(\vec r_T-\vec r_0)\cdot\vec u}{\vec u\cdot\vec u}\,\vec u\).
Mimobežnici (prostorski pojem: nista vzporedni in se ne sekata) določata paralelepiped na smernih vektorjih \(\vec u\), \(\vec v\) in vektorju \(\vec r_q-\vec r_p\) med točkama na premicah. Razdalja med mimobežnicama je najkrajša, pravokotna razdalja. To je višina paralelepipeda, torej prostornina, deljena s ploščino osnovne ploskve:
Presečišče premic. Vsaka premica ima svoj parameter: \(p:\ \vec r_p(s)=\vec r_P+s\,\vec u\), \(q:\ \vec r_q(t)=\vec r_Q+t\,\vec v\). Premici se sekata natanko tedaj, ko obstajata \(s,t\in\mathbb R\), da je \(\vec r_p(s)=\vec r_q(t)\). Skupno točko namreč vsaka premica doseže pri drugi vrednosti parametra.
Zgled: \(\vec r_p(s)=(1,2,3)+s(1,-1,-2)\), \(\vec r_q(t)=(2,1,0)+t(\tfrac13,-\tfrac13,-\tfrac13)\).
Premici se sekata v \((3,0,-1)\).
Opomba: če se \(p\) in \(q\) sekata, je \(d(p,q)=\dfrac{|[\vec u,\vec v,\vec r_P-\vec r_Q]|}{|\vec u\times\vec v|}=0\), ker ležita v isti ravnini in je \(\vec u\times\vec v\perp(\vec r_P-\vec r_Q)\).
Vzporedni premici: \(\vec u\parallel\vec v\iff\vec u\times\vec v=\vec 0\). Takrat je \(d(p,q)=d(P,q)=d(p,Q)\): razdaljo med premicama izračunaš kot razdaljo ene točke od druge premice.
Nista vzporedni: sekata se \(\iff[\vec u,\vec v,\vec r_P-\vec r_Q]=0\); sicer sta mimobežni.
Iz vaj (izpeljava razdalje točke od premice): višina iz \(T\) je \(|AT|\sin\varphi=\left|\overrightarrow{AT}\times\tfrac{\vec s}{|\vec s|}\right|\), torej \(d(T,p)=\dfrac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\).
\(p:\ \vec r=(0,1,1)+t(2,1,0)\), \(q:\ \vec r=(3,\tfrac12,0)+u(2,-1,-1)\). Ali se sekata? Kot?
Sekata se v \(P(1,\tfrac32,1)\) pod kotom \(\varphi=\arccos\frac{\sqrt{30}}{10}\approx56{,}8^\circ\)
\(p:\ x=\frac y2=\frac{z-1}{-1}\), \(q:\ \frac{x+1}{2}=y=z+1\). Ali se sekata? Če ne, razdalja?
Mimobežni, \(d=\tfrac{\sqrt3}{3}\approx0{,}577\)
\(p:\ \frac{x-1}{2}=\frac{y+1}{3}=z-1\), \(q:\ \frac x2=\frac y3=\frac{2z+1}{2}\).
Vzporedni, \(d=\sqrt{\tfrac{237}{56}}\approx2{,}06\). V zbirki vaje.pdf (list 4, nal. 4) je pri \(q\) imenovalec 3: takrat je \(\vec s_2=(2,3,\tfrac32)\), premici sta mimobežni in \(d=\tfrac{5}{\sqrt{13}}\approx1{,}39\).
Ravnino določata točka \(T_0\) in normala \(\vec n\): neničelni vektor, pravokoten na ravnino. Točka \(T\) leži v ravnini, ko je \(\overrightarrow{T_0T}\perp\vec n\).
Reflektorji na poševni steni: \(A(4,5,2)\), \(B(2,3,3)\), \(C(-1,4,3)\). Ali je tudi \(D(-3,2,4)\) na isti steni?
\(x+3y+8z-35=0\); \(D\) leži na steni.
Ravnina je podana z eno svojo točko in dvema linearno neodvisnima vektorjema, ki sta ji vzporedna. Za vsako točko ravnine obstajata enolična \(s,t\in\mathbb R\), da je
Normalni vektor \(\vec n=\vec u\times\vec v\) je pravokoten na oba. Točka \(T\) leži na ravnini \(\iff(\vec r_T-\vec r_0)\perp\vec n\iff(\vec r_T-\vec r_0)\cdot\vec n=0\). Z \(\vec n=(a,b,c)\) in \(\vec r_0=(x_0,y_0,z_0)\) dobiš kanonično enačbo:
Zgled: \(\vec r_\Sigma(s,t)=(1,2,3)+s(1,-1,2)+t(2,2,1)\). \(\vec n=(1,-1,2)\times(2,2,1)=(-5,3,4)\), \(d=-5+6+12=13\), torej \(-5x+3y+4z=13\). Točka \((6,5,7)\): \(-30+15+28=13\), leži na ravnini (pri \(s=1\), \(t=2\)).
Projekcija točke in razdalja. Nožišče je \(\vec r_T-t\,\vec n\) za tak \(t\), da leži na ravnini: \(a(x-ta)+b(y-tb)+c(z-tc)=d\). Od tod
Ravnina, na kateri ležita premica \(\frac{x-3}{3}=\frac{y-2}{2}=\frac{z+1}{-2}\) in točka \(A(3,-2,1)\).
\(2x+3y+6z-6=0\)
Razdalja je vedno pravokotna (najkrajša). Absolutna vrednost poskrbi, da ni pomembno, na kateri strani ravnine je točka.
Vrh žerjava \(R(15,5,10)\) m, streha \(x+y+z=5\). Razdalja?
\(d\approx14{,}4\) m
Kot med ravninama je kot med normalama. Presek dveh nevzporednih ravnin je premica: njen smerni vektor je pravokoten na obe normali. Točko preseka dobiš tako, da postaviš npr. \(z=0\) in rešiš sistem dveh enačb. Če sta normali vzporedni, sta ravnini vzporedni (presek prazen) ali enaki.
Kot in presek ravnin \(x-2y+2z-8=0\) in \(2x+2z-12=0\).
\(\varphi=45^\circ\); presek \(\dfrac{x-6}{-2}=\dfrac{y+1}{1}=\dfrac z2\)
\(\vec s\cdot\vec n=0\): premica je vzporedna ravnini. Če točka premice leži v ravnini, premica leži v ravnini, sicer je zunaj nje.
\(\vec s\cdot\vec n\neq0\): premica prebada ravnino. Prebodišče: parametrično obliko \(x,y,z\) vstavi v enačbo ravnine in izračunaj \(t\).
Kot med premico in ravnino je komplement kota med \(\vec s\) in normalo, zato je v formuli sinus: \(\sin\varphi=\dfrac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s|\,|\vec n|}\).
Projekcija točke \(A\) na ravnino: premica skozi \(A\) s smernim vektorjem \(\vec n\), njeno prebodišče je nožišče \(A'\). Zrcaljenje: \(A''=2A'-A\).
Projekcija premice na ravnino: premica skozi prebodišče \(P\) in projekcijo \(A'\) ene točke premice.
Premica \(p\) skozi \(A(1,3,1)\), \(\vec s=(0,1,-2)\); ravnina \(\Sigma:\ x+2y-z=-2\). Lega, prebodišče, kot, projekcija \(A\) in projekcija premice.
Prebodišče \(P(1,1,5)\), \(\varphi\approx46{,}9^\circ\), \(A'\left(-\tfrac13,\tfrac13,\tfrac73\right)\), projekcija premice \(p':\ \vec r=(1,1,5)+v(2,1,4)\)
a) Prezrcali \(T(0,0,2)\) čez ravnino \(x-y+z=0\). b) Laserski žarek iz \(I(-1,2,0)\) je pravokoten na zid \(x-y=0\). Kje ga prebode?
a) \(T'\left(-\tfrac43,\tfrac43,\tfrac23\right)\); b) \(P\left(\tfrac12,\tfrac12,0\right)\)
Naloge iz gradiva, ki jih zgoraj nismo rešili. Najprej reši sam, potem odpri rešitev. Oznaka pove težavnost.
Determinanta \(=\tfrac72(-1+2)-1(-1+3)+1(2-3)=\tfrac12\neq0\), torej so neodvisni. (Z \(\vec a=(3,1,1)\) bi bila determinanta 0.)
\(\overrightarrow{AB}=(-9,12)\), \(\overrightarrow{DC}=(-6,8)\): \(\overrightarrow{AB}=\tfrac32\overrightarrow{DC}\), vzporedna, a različno dolga. \(\overrightarrow{AD}=(-9,-4)\) in \(\overrightarrow{BC}=(-6,-8)\) nista vzporedna. Je trapez (\(AB\parallel DC\)), ni paralelogram.
\(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{AX}=\tfrac14\vec a\), \(\overrightarrow{AY}=\tfrac23(\vec a+\vec b)\).
\(\overrightarrow{AZ}=\overrightarrow{AC}+\lambda\overrightarrow{CX}=(1-\tfrac34\lambda)\vec a+(1-\lambda)\vec b\) in \(\overrightarrow{AZ}=\vec a+\mu\overrightarrow{BY}=(1-\tfrac{\mu}{3})\vec a+\tfrac{2\mu}{3}\vec b\).
Izenačimo: \(\mu=\tfrac94\lambda\), \(1-\lambda=\tfrac32\lambda\Rightarrow\lambda=\tfrac25\), \(\mu=\tfrac9{10}\). \(\overrightarrow{AZ}=\tfrac7{10}\vec a+\tfrac35\vec b\).
\((\vec a+2\vec b)\cdot(5\vec a-4\vec b)=5-4\,\vec a\cdot\vec b+10\,\vec a\cdot\vec b-8=0\Rightarrow\vec a\cdot\vec b=\tfrac12\Rightarrow\varphi=60^\circ\).
Postavi \(A(0,0)\), \(B(2,0)\), \(D(0,3)\): \(\overrightarrow{AE}=(2,\tfrac32)\), \(\overrightarrow{BD}=(-2,3)\), \(\cos\varphi=\dfrac{0{,}5}{2{,}5\sqrt{13}}\Rightarrow\varphi\approx86{,}8^\circ\) (topi kot med vektorjema \(\overrightarrow{AE}\) in \(\overrightarrow{DB}\) je \(93{,}2^\circ\)).
\(\vec e_a=\tfrac1{\sqrt2}(1,1,0)\), \(\vec e_b=\tfrac1{\sqrt6}(2,1,1)\), \(\vec a\cdot\vec b=6\), \(\cos\varphi=\tfrac{6}{2\sqrt2\sqrt6}=\tfrac{\sqrt3}{2}\Rightarrow\varphi=30^\circ\). \(\operatorname{pr}_{\vec b}\vec a=(2,1,1)\), \(\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=(\tfrac32,\tfrac32,0)\).
\(T(2,1,0)\). \(\overrightarrow{BC}=(-1,-6,-1)\), \(\overrightarrow{BT}=(0,-3,-1)\), \(\operatorname{pr}=\tfrac{19}{38}\overrightarrow{BC}\), nožišče \(N(\tfrac32,1,\tfrac12)\), \(T'=2N-T=(1,1,1)\).
\(C=B+D-A=(1,0,3)\). \(|AB|=\sqrt6\), \(|AD|=\sqrt5\), \(o=2(\sqrt5+\sqrt6)\approx9{,}37\). \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AD}=(-3,2,-1)\), \(S=\sqrt{14}\approx3{,}74\). Diagonali \((-1,-1,1)\) in \((1,3,3)\): \(\cos\varphi=\tfrac{1}{\sqrt{57}}\Rightarrow\varphi\approx82{,}4^\circ\).
\(\overrightarrow{AB}=(2,1,0)\), \(\overrightarrow{AD}=(-1,-1,0)\), \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AD}=(0,0,-1)\): \(S=1\) enota\(^2\) = 10 000 m\(^2\) = 1 ha. Ograja \(2\sqrt5+2\sqrt2\approx7{,}30\) enote = 730 m.
\(\overrightarrow{AB}=(0,1,3)\), \(\overrightarrow{AC}=(2,-4,5)\), \(\overrightarrow{AD}=(3,-2,3)\), determinanta \(=33\), \(V=\tfrac{33}{6}=\tfrac{11}{2}\).
\(\overrightarrow{AB}=(-2,-2,1)\), \(\overrightarrow{AC}=(-2,1,-2)\), \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AC}=0\): \(90^\circ\). \(\vec n=(3,-6,-6)\parallel(1,-2,-2)\): \(x-2y-2z+5=0\). \(\overrightarrow{AD}=(-1,2,2)\), mešani produkt \(-27\): \(V=\tfrac{27}{6}=\tfrac92\).
\(\vec s_1=(2,-1,1)\), \(\vec s_2=(-2,1,-1)=-\vec s_1\): vzporedni. \(A(0,3,2)\), \(B(0,0,0)\), \(\overrightarrow{AB}\times\vec s_1=(-5,-4,6)\), \(d=\sqrt{\tfrac{77}{6}}\approx3{,}58\).
\((x-2)+2(y-1)+3z=0\Rightarrow x+2y+3z-4=0\). \(K\): \(0+4+0-4=0\), leži. Točka npr. \((4,0,0)\). Premica: skozi \(A\) s smerjo, pravokotno na \(\vec n\), npr. \(\vec s=(2,-1,0)\): \(\vec r=(2,1,0)+t(2,-1,0)\).
\(\vec s=(2,2,0)\times(1,-2,2)=(4,-4,-6)\parallel(2,-2,-3)\). Točka: \(y=0\Rightarrow x=6\), \(6+2z=8\Rightarrow z=1\). Presek: \(\frac{x-6}{2}=\frac{y}{-2}=\frac{z-1}{-3}\).
Točka na \(q\): \(A=(2+t,\ 5+2t,\ -3-2t)\). Vzporednost z ravnino: \(\overrightarrow{TA}\cdot\vec n=0\): \((t-1)+(6+2t)+(-2-2t)=t+3=0\Rightarrow t=-3\). \(A(-1,-1,3)\).
Točka premice \(N=(-1+2t,\ t,\ -2+2t)\), pogoj \(\overrightarrow{ON}\cdot\vec s=0\): \(-6+9t=0\Rightarrow t=\tfrac23\), \(N(\tfrac13,\tfrac23,-\tfrac23)\). Iskana premica: \(\vec r=u(1,2,-2)\).
\(P(4,3,-1)\), \(\vec s_1=(1,-2,2)\); \(Q(5,7,-11)\), \(\vec s_2=(-2,1,2)\). \(\vec n=\vec s_1\times\vec s_2=(-6,-6,-3)\parallel(2,2,1)\), \(\overrightarrow{PQ}\cdot\vec n=0\) (ležita v isti ravnini). Ravnina: \(2x+2y+z-13=0\). \(|\vec n|=3\), zato \(d'=-13\pm9\): \(2x+2y+z-22=0\) in \(2x+2y+z-4=0\).
Ničli sta \(x=1\) in \(x=-2\). \(f(x)=-2x-1\) za \(x\le-2\), \(f(x)=3\) za \(-2\le x\le1\), \(f(x)=2x+1\) za \(x\ge1\). Graf je »korito« z vodoravnim dnom \(y=3\) med \(-2\) in 1.
Uporabi razpis iz V18. Za \(x\ge1\): \(2x+1=5\Rightarrow x=2\). Za \(x\le-2\): \(-2x-1=5\Rightarrow x=-3\). Na sredini je vrednost 3, ne 5. \(x\in\{-3,2\}\): točki, katerih vsota razdalj do 1 in do \(-2\) je 5.
Z \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\) in \(\overrightarrow{AT}=\tfrac23\overrightarrow{AP}=\tfrac13\vec a+\tfrac13\vec b\) (primer zgoraj) je \(\overrightarrow{CT}=-\vec b+\tfrac13\vec a+\tfrac13\vec b=\tfrac13\vec a-\tfrac23\vec b\).
\(\overrightarrow{CR}=-\vec b+\tfrac12\vec a\), zato \(\overrightarrow{CT}=\tfrac23\overrightarrow{CR}\): \(T\) leži na \(CR\) in jo deli v razmerju \(2:1\).
Vedno nove naloge z naključnimi številkami. Izračunaj na papir, vpiši rezultat in preveri. Pri vsaki nalogi lahko odpreš rešitev po korakih. Izberi vrsto naloge ali pusti »Naključno«.
Naloge se naložijo, ko se stran do konca naloži.
Vpisuj kot \(-3\), \(2{,}5\), \(3/2\), \(\sqrt{13}\) (tipka √ ali »sqrt(13)«), \(2\sqrt3\) ali \(3\sqrt2/2\). Decimalne rezultate zaokroži na 2 decimalki, kote na 1. Rezultat se šteje ob prvem »Preveri« ali ko odpreš rešitev. Števec je shranjen samo v tem brskalniku.
Štiri naloge, sestavljene po vzoru vaj, z novimi številkami. Reši jih na papir s štoparico, nato odpri rešitve. Vse rešitve so preverjene z računalnikom.
Vsak rezultat utemelji z izračunom. Rezultate vpiši v tabele. Kote podaj v stopinjah, korene in ulomke pusti natančne.
1. NALOGA
Dane so točke \(A(1,0,2)\), \(B(3,2,1)\) in \(C(4,1,4)\).
a) Določi točko \(D\) tako, da bo \(ABCD\) paralelogram. Ali je ta paralelogram pravokotnik?
b) Izračunaj ostri kot med diagonalama paralelograma.
c) Določi nožišče \(T\) višine iz oglišča \(C\) na stranico \(AB\) in dolžino višine \(v_c\).
d) Izračunaj ploščino trikotnika \(ABC\) na dva načina.
| \(D\) | pravokotnik? | \(\varphi\) | \(T\) | \(v_c\) | \(S_{ABC}\) |
|---|---|---|---|---|---|
| \(D\) | pravokotnik? | \(\varphi\) | \(T\) | \(v_c\) | \(S_{ABC}\) |
|---|---|---|---|---|---|
| \((2,-1,5)\) | ne | \(83{,}98^\circ\) | \(\left(\tfrac73,\tfrac43,\tfrac43\right)\) | \(\sqrt{10}\) | \(\tfrac{3\sqrt{10}}{2}\approx4{,}74\) |
2. NALOGA
Za vektorja \(\vec a\) in \(\vec b\) velja \(|\vec a|=2\), \(|\vec b|=3\) in \(\angle(\vec a,\vec b)=\tfrac{2\pi}{3}\). Naj bo \(\vec u=\vec a+2\vec b\) in \(\vec v=3\vec a-\vec b\).
a) Izračunaj \(\vec a\cdot\vec b\) in \(|\vec u|\).
b) Določi realno število \(m\), da bo vektor \(\vec a+m\vec b\) pravokoten na \(\vec a\).
c) Izračunaj ploščino paralelograma, ki ga napenjata \(\vec u\) in \(\vec v\).
| \(\vec a\cdot\vec b\) | \(|\vec u|\) | \(m\) | \(S\) |
|---|---|---|---|
| \(\vec a\cdot\vec b\) | \(|\vec u|\) | \(m\) | \(S\) |
|---|---|---|---|
| \(-3\) | \(2\sqrt7\approx5{,}29\) | \(\tfrac43\) | \(21\sqrt3\approx36{,}37\) |
3. NALOGA
Dani sta premici \(p:\ \frac{x-1}{2}=\frac{y+1}{-1}=\frac{z-2}{1}\) in \(q:\ x-1=z-1,\ y=-2\).
a) Ali se premici sekata? Če se, določi presečišče \(P\) in kot med premicama.
b) Določi pravokotno projekcijo \(N\) točke \(T(7,-1,2)\) na premico \(p\), razdaljo \(d(T,p)\) in zrcalno sliko \(T'\).
c) Zapiši enačbo ravnine, v kateri ležita obe premici.
| \(P\) | \(\varphi\) | \(N\) | \(d(T,p)\) | \(T'\) | ravnina |
|---|---|---|---|---|---|
| \(P\) | \(\varphi\) | \(N\) | \(d(T,p)\) | \(T'\) | ravnina |
|---|---|---|---|---|---|
| \((3,-2,3)\) | \(30^\circ\) | \((5,-3,4)\) | \(2\sqrt3\) | \((3,-5,6)\) | \(x+y-z+2=0\) |
4. NALOGA
Ravnina \(\Sigma\) gre skozi točke \(A(1,0,0)\), \(B(0,2,0)\) in \(C(0,0,3)\).
a) Zapiši enačbo ravnine \(\Sigma\).
b) Izračunaj razdaljo točke \(R(2,2,1)\) od ravnine \(\Sigma\) in nožišče \(N\).
c) Premica \(p\) gre skozi \(R\) in ima smerni vektor \(\vec s=(0,1,2)\). Določi prebodišče \(P\) in kot med premico in ravnino.
d) Izračunaj prostornino tetraedra \(OABC\), kjer je \(O\) izhodišče.
| \(\Sigma\) | \(d(R,\Sigma)\) | \(N\) | \(P\) | \(\varphi\) | \(V\) |
|---|---|---|---|---|---|
| \(\Sigma\) | \(d(R,\Sigma)\) | \(N\) | \(P\) | \(\varphi\) | \(V\) |
|---|---|---|---|---|---|
| \(6x+3y+2z-6=0\) | \(2\) | \(\left(\tfrac27,\tfrac87,\tfrac37\right)\) | \((2,0,-3)\) | \(26{,}57^\circ\) | \(1\) |
Najprej odgovori sam, nato klikni.
Zadnji večer
Kako pobereš točke
| Iščem | Postopek |
|---|---|
| Vektorji | |
| vektor med točkama | \(\overrightarrow{AB}=B-A\) |
| dolžina, enotski vektor | \(|\vec a|=\sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2}\), \(\ \vec e_a=\vec a/|\vec a|\) |
| delilna točka, težišče | \(\overrightarrow{AE}=\frac{m}{m+n}\overrightarrow{AC}\), \(\ \vec r_T=\frac13(\vec r_A+\vec r_B+\vec r_C)\) |
| četrto oglišče paralelograma \(ABCD\) | \(D=A+C-B\) |
| ali sta vektorja vzporedna | koordinate sorazmerne (\(\vec b=m\vec a\)) ali \(\vec a\times\vec b=\vec 0\) |
| ali sta pravokotna | \(\vec a\cdot\vec b=0\) |
| kot med vektorjema | \(\cos\varphi=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a||\vec b|}\) |
| projekcija, nožišče višine | \(\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a|^2}\vec a\), \(\ T=A+\operatorname{pr}_{\overrightarrow{AB}}\overrightarrow{AC}\) |
| ploščina paralelograma / trikotnika | \(|\vec a\times\vec b|\), \(\ \frac12|\vec a\times\vec b|\) |
| prostornina paralelepipeda / tetraedra | \(|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\), \(\ \frac16|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\) |
| ali so trije vektorji odvisni (4 točke v ravnini) | \((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=0\) |
| razmerje, v katerem se daljici sekata | \(\overrightarrow{AS}\) izrazi na dva načina, izenači koeficiente |
| Premice | |
| premica skozi dve točki | \(\vec s=\overrightarrow{AB}\), \(\ \vec r=\vec r_A+t\vec s\) |
| ali točka leži na premici | iz vseh treh koordinat isti \(t\) |
| razdalja točka–premica | \(\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\) |
| projekcija / zrcaljenje točke čez premico | \(N=A+\operatorname{pr}_{\vec s}\overrightarrow{AT}\), \(\ T'=2N-T\) |
| lega dveh premic | vzporedni? \(\to\) \(m=\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)\): \(m=0\) sekata, \(m\neq0\) mimobežni |
| presečišče premic | \(\vec r_A+t\vec s_1=\vec r_B+u\vec s_2\), reši sistem |
| razdalja vzporednih / mimobežnih premic | \(\frac{|\overrightarrow{AB}\times\vec s|}{|\vec s|}\), \(\ \frac{|\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)|}{|\vec s_1\times\vec s_2|}\) |
| kot med premicama | \(\cos\varphi=\frac{|\vec s_1\cdot\vec s_2|}{|\vec s_1||\vec s_2|}\) |
| Ravnine | |
| ravnina iz točke in normale | \(a(x-x_0)+b(y-y_0)+c(z-z_0)=0\) |
| ravnina skozi tri točke | \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\) |
| ravnina skozi premico in točko | \(\vec n=\vec s\times\overrightarrow{PA}\) |
| razdalja točka–ravnina | \(\frac{|ax_0+by_0+cz_0+d|}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}\) |
| kot med ravninama | \(\cos\varphi=\frac{|\vec n_1\cdot\vec n_2|}{|\vec n_1||\vec n_2|}\) |
| presek dveh ravnin | \(\vec s=\vec n_1\times\vec n_2\), točka: \(z=0\) in reši sistem |
| premica in ravnina: lega | \(\vec s\cdot\vec n=0\) vzporedna (ali leži), sicer prebada |
| prebodišče | parametrično obliko vstavi v enačbo ravnine |
| kot premica–ravnina | \(\sin\varphi=\frac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s||\vec n|}\) |
| projekcija / zrcaljenje točke čez ravnino | pravokotnica s smerjo \(\vec n\), prebodišče \(N\), \(\ T'=2N-T\) |
| vzporedna ravnina na razdalji \(k\) | ista normala, \(d'=d\pm k\,|\vec n|\) |
Vpiši koordinate in preveri svoj račun. Slika se sproti posodablja. Uporabljaj ga za preverjanje, ne namesto računanja: na kolokviju moraš postopek zapisati sam.
Ulomke vpiši decimalno (npr. 0.5). Kot je v stopinjah.
Pri preverjanju sem v nekaj rešitvah na listih našel napake. Če se ti rezultat ne ujema z listom, preveri tukaj. V dvomih vprašaj asistenta.