Matematika — priprava na 1. kolokvij

Števila, vektorji, premice in ravnine na enem mestu: razlage s skicami, teorija iz tvojih zapiskov s predavanj, postopki po korakih, rešeni primeri z vaj in iz zapiskov, poskusni kolokvij z rešitvami, hitra vprašanja in formule na pamet. Barve so povsod enake: modro = prvi vektor (\(\vec a\), \(\vec s\)), oranžno = drugi vektor (\(\vec b\)), zeleno = rezultat (vsota, \(\vec a\times\vec b\), normala) in rdeče = razdalja. Slike v prostoru lahko z miško ali prstom zavrtiš.

0Kaj te čaka

Uradnega vzorca kolokvija za matematiko v gradivu ni, zato spodnji pregled ni napoved oblike. Na vajah in listih se ponavljajo štirje tipi nalog, na predavanjih pa je bila obravnavana še absolutna vrednost. Iz teh tipov je sestavljen tudi poskusni kolokvij v poglavju 11.

Vektorji in trikotnik

Dane so točke \(A, B, C\). Paralelogram, kot, pravokotnost, nožišče višine, ploščina.

Orodja: \(\overrightarrow{AB}=B-A\), skalarni produkt, projekcija, vektorski produkt.

→ poglavja 2, 4, 5

Vektorji brez koordinat

Dane so le dolžine in kot, ali pa točke, ki delijo stranice v razmerju.

Orodja: \((\vec a+\vec b)^2=|\vec a|^2+2\vec a\cdot\vec b+|\vec b|^2\), razstavljanje \(\times\), izenačevanje koeficientov.

→ poglavji 3, 5

Premice

Enačba skozi dve točki, točka na premici, lega dveh premic, presečišče, kot, razdalja, zrcaljenje.

Orodja: \(\vec r=\vec r_A+t\vec s\), mešani produkt, \(\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\).

→ poglavji 6, 7

Ravnine

Ravnina skozi tri točke, razdalja točke, presek ravnin, prebodišče, kot premica–ravnina, prostornina.

Orodja: \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\), \(\frac{|ax_0+by_0+cz_0+d|}{|\vec n|}\).

→ poglavji 6, 8

Števila in absolutna vrednost

Izraz z absolutnimi vrednostmi zapiši brez njih, nariši graf, reši enačbo.

Orodja: ničle izrazov, \(|x-y|\) je razdalja, trikotniška neenakost.

→ poglavje 1

Lastnosti in definicije

V zapiskih (23. 10.) imaš opombo, da za kolokvij rabiš tudi lastnosti skalarnega produkta.

Ponovi: komutativnost, distributivnost, homogenost; pri vektorskem antikomutativnost in pravilo desne roke; pri mešanem predznak in cikličnost.

→ poglavja 4, 5, 6

Tvoje oznake »še enkrat«

Na listih z vajami so nekatere naloge označene za ponovitev. Tu so rešene:

NalogaKaj se vadiKje je rešena
vaje.pdf 1/6četrto oglišče, težiščnica, delilna točkaPrimer 3
1/7 in 1/8linearna kombinacija, (ne)odvisnost, bazaPrimer 4, vaja V1
1/10težišče deli težiščnico 2 : 1primer iz zapiskov, vaja V20
1/12\(\overrightarrow{AS}\) z \(\overrightarrow{AB}\) in \(\overrightarrow{AC}\)Primer 5
2/1 c, ddolžini diagonal in ostri kotPrimer 7
2/2 in 2/3 (oznaka na robu)dolžine in kot brez koordinatprimer iz zapiskov, vaja V5
Pripis v zapiskih (20. 11.)

Ob izpeljavi razdalje točke od ravnine imaš v zapiskih pripis »1. kolokvij teorija«. Teorija za 1. kolokvij se torej najverjetneje konča pri ravninah, izpeljava razdalje pa je dober kandidat za teoretično vprašanje. Izpeljava je v poglavju 8.

Predlagana razporeditev časa za poskusni kolokvij

Trajanje pravega kolokvija preveri pri asistentu; 90 min je ocena.

1. naloga · 25 min
2. · 15 min
3. naloga · 25 min
4. naloga · 25 min

Kako se učiti

razlaga in slika→primer po korakih, najprej sam→vaje (9)→trening (10)→poskusni kolokvij (11)→na pamet (13)

1Števila in absolutna vrednost

Prvo predavanje: številske množice, potence z racionalnim eksponentom in absolutna vrednost. Absolutno vrednost rabiš povsod, kjer nastopa razdalja.

Iz predavanj · 2. 10.
  • Naravna števila \(\mathbb N\), cela \(\mathbb Z\) (naravna, 0 in negativna), racionalna \(\mathbb Q\) (ulomki, npr. \(0{,}5\), \(\tfrac34\)) in realna \(\mathbb R\). Velja \(\mathbb N\subset\mathbb Z\subset\mathbb Q\subset\mathbb R\).
  • Realna števila zapolnijo številsko premico: ta je polna, neprekinjena črta.
  • Potenca z racionalnim eksponentom: \(x^{\frac mn}=\sqrt[n]{x^m}\) za \(m,n\in\mathbb N\). Koren je inverzna funkcija potenčne funkcije.
  • Pitagorov izrek: ploščina kvadrata nad hipotenuzo je vsota ploščin kvadratov nad katetama, \(c^2=a^2+b^2\). Iz njega izhaja formula za dolžino vektorja.

Absolutna vrednost

Definicija \[|x|=\begin{cases}x, & x\ge0\\ -x, & x<0\end{cases}\]
  • \(|x|\) je razdalja od 0 do \(x\) na številski premici, zato ni nikoli negativna: \(|-3|=|3|=3\).
  • \(|x-y|\) je razdalja med \(x\) in \(y\). Na primer \(|x-3|\) je razdalja od \(x\) do 3, \(|x+1|=|x-(-1)|\) pa razdalja do \(-1\).
  • \(|x\cdot y|=|x|\cdot|y|\)
  • Trikotniška neenakost: \(|x+y|\le|x|+|y|\). Enakost velja, ko sta \(x\) in \(y\) istega predznaka ali je eden od njiju 0.

Izraz z absolutnimi vrednostmi razpišeš po intervalih

Poišči ničle izrazov v absolutnih vrednostih. Pri \(|x-3|+|x+1|\) sta to \(x=3\) in \(x=-1\).

Ničle razdelijo premico na intervale. Na vsakem intervalu ima vsak izraz stalen predznak.

Na vsakem intervalu odstrani absolutne vrednosti: pozitiven izraz ostane, negativnemu spremeniš predznak. Nato poenostavi.

Slika 1. Graf \(f(x)=|x-3|+|x+1|\). Med \(-1\) in 3 je vodoraven, ker je vsota razdalj do \(-1\) in do 3 tam vedno 4.
Primer iz zapiskovpredavanje 2. 10.

Zapiši \(f(x)=|x-3|+|x+1|\) brez absolutnih vrednosti in nariši graf.

  1. \(x\ge3\): oba izraza sta nenegativna, \(f(x)=(x-3)+(x+1)=2x-2\).
  2. \(-1\le x\le3\): \(x-3\le0\) in \(x+1\ge0\), zato \(f(x)=-(x-3)+(x+1)=4\).
  3. \(x\le-1\): oba izraza sta nepozitivna, \(f(x)=-(x-3)-(x+1)=-2x+2\).

\(f(x)=-2x+2\) za \(x\le-1\), \(f(x)=4\) za \(-1\le x\le3\) in \(f(x)=2x-2\) za \(x\ge3\). Najmanjša vrednost funkcije je 4.

2Vektor in osnovne operacije

Vektor je usmerjena daljica. Pomembni sta samo njegova dolžina in smer, zato ga lahko vzporedno premikamo, kamor želimo.

Iz predavanj · 9. 10.
  • Vektor je količina, določena z usmerjeno daljico. Ima dolžino, smer (nosilko) in usmerjenost.
  • Usmerjeni daljici \(\overrightarrow{AB}\) in \(\overrightarrow{CD}\) določata isti vektor, če sta enako dolgi in enako usmerjeni: ležita na vzporednicah in \(ABDC\) je paralelogram.
  • Ničelni vektor \(\vec 0=\overrightarrow{AA}\); velja \(\vec a+\vec 0=\vec a\). Dogovor: \(\vec 0\) je vzporeden vsakemu vektorju.
  • Nasprotni vektor \(-\vec a=(-1)\cdot\vec a\); velja \(\vec a+(-\vec a)=\vec 0\).
  • Krajevni vektor točke \(A\) je \(\vec r_A=\overrightarrow{OA}\). Za vsak vektor velja \(\overrightarrow{AB}=\overrightarrow{AO}+\overrightarrow{OB}=\vec r_B-\vec r_A\).

Koordinate vektorja: konec minus začetek

Vektor od točke \(A(x_1,y_1,z_1)\) do točke \(B(x_2,y_2,z_2)\) dobiš tako, da od koordinat končne točke odšteješ koordinate začetne:

Formula \[\overrightarrow{AB} = B - A = (x_2-x_1,\; y_2-y_1,\; z_2-z_1)\]

Krajevni vektor točke \(A\) je vektor od izhodišča \(O\) do \(A\). Ima kar iste koordinate kot točka: \(\vec r_A = \overrightarrow{OA} = (x_1,y_1,z_1)\). Zato velja tudi \(\overrightarrow{AB} = \vec r_B - \vec r_A\).

Bazni vektorji \(\vec i=(1,0,0)\), \(\vec j=(0,1,0)\), \(\vec k=(0,0,1)\) kažejo v smeri osi. Zapis \(\vec a = 3\vec i + 4\vec k\) pomeni \(\vec a=(3,0,4)\).

Primer 1Vaje 04, nal. 1

\(T_1(4,1,4)\), \(T_2(0,1,2)\). Koordinate in dolžina \(\overrightarrow{T_1T_2}\)?

\(\overrightarrow{T_1T_2} = (0-4,\ 1-1,\ 2-4) = (-4,0,-2)\). Krajevni vektor do točke \(K(-4,0,-2)\) je temu vektorju vzporeden in enako dolg: to je isti vektor, le premaknjen v izhodišče (slika 2).

\(|\overrightarrow{T_1T_2}| = \sqrt{16+0+4} = \sqrt{20} = 2\sqrt5 \approx 4{,}47\)

Slika 2. \(\overrightarrow{T_1T_2}\) in krajevni vektor \(\vec r_K\) sta isti vektor.povleci za vrtenje
Iz predavanj · 16. 10.
  • Koordinatni sistem: tri paroma pravokotne premice (osi) skozi izhodišče \(O\), oštevilčene \(x, y, z\), z enakimi enotami. Smer tretje osi določa pravilo desne roke: ko zasučeš \(x\) proti \(y\), palec kaže v smer \(z\). Tak sistem je desno sučen.
  • Enotski vektorji na oseh \(\vec i=\overrightarrow{OI_x}\), \(\vec j=\overrightarrow{OI_y}\), \(\vec k=\overrightarrow{OI_z}\) so standardna baza. Napenjajo enotsko kocko.
  • Vsak vektor ima enoličen zapis \(\vec v=v_x\vec i+v_y\vec j+v_z\vec k=(v_x,v_y,v_z)\). Za točko \(T(x,y,z)\) je \(\overrightarrow{OT}=x\vec i+y\vec j+z\vec k=(x,y,z)\): to je telesna diagonala kvadra s stranicami \(x\vec i\), \(y\vec j\) in \(z\vec k\).
  • Od tod računanje po komponentah: \(\vec v+\vec w=(v_x+w_x,\,v_y+w_y,\,v_z+w_z)\), \(\lambda\vec v=(\lambda v_x,\lambda v_y,\lambda v_z)\) in \(|\vec a|=\sqrt{\vec a\cdot\vec a}\).

Seštevanje, odštevanje, množenje s številom

Vse se računa po koordinatah:

Formula \[\vec a \pm \vec b = (a_1\pm b_1,\ a_2\pm b_2,\ a_3\pm b_3),\qquad m\vec a = (ma_1, ma_2, ma_3)\]
  • Vsota \(\vec a+\vec b\) je diagonala paralelograma, ki ga napenjata \(\vec a\) in \(\vec b\) (ali: \(\vec b\) pripneš na konec \(\vec a\)).
  • Razlika \(\vec a-\vec b\) je druga diagonala: vodi od konca \(\vec b\) do konca \(\vec a\).
  • \(m\vec a\) je kolinearen (vzporeden) z \(\vec a\): pri \(m>0\) kaže v isto smer, pri \(m<0\) v nasprotno. Dva vektorja sta vzporedna natanko tedaj, ko so njune koordinate sorazmerne.

Dolžina in enotski vektor

Formula \[|\vec a| = \sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2}, \qquad \vec e_a = \frac{\vec a}{|\vec a|}\]

Enotski vektor ima dolžino 1 in isto smer kot \(\vec a\). Dolžina je pravzaprav telesna diagonala kvadra s stranicami \(|a_1|, |a_2|, |a_3|\).

Slika 3. \(\vec a=(3,1)\), \(\vec b=(1,2)\): vsota in razlika sta diagonali paralelograma.
Iz predavanj · 9. 10.

Seštevanje in odštevanje

  • Trikotniško pravilo: \(\overrightarrow{AB}+\overrightarrow{BD}=\overrightarrow{AD}\). Konec prvega vektorja je začetek drugega.
  • Paralelogramsko pravilo: \(\vec a+\vec b\) je diagonala paralelograma na \(\vec a\) in \(\vec b\).
  • Odštevanje: \(\vec b-\vec a=\vec b+(-\vec a)\).
  • Trikotniška neenakost: \(|\vec a+\vec b|\le|\vec a|+|\vec b|\). Enakost velja le, ko sta \(\vec a\) in \(\vec b\) enako usmerjena: točke so kolinearne in trikotnik je izrojen.

Produkt s skalarjem \(\lambda\vec a\)

  • Smer je ista kot pri \(\vec a\), če je \(\lambda>0\), in nasprotna, če je \(\lambda<0\). Dolžina: \(|\lambda\vec a|=|\lambda|\,|\vec a|\).
  • \(0\cdot\vec a=\lambda\cdot\vec 0=\vec 0\)
  • Distributivnost: \((\lambda+\mu)\vec a=\lambda\vec a+\mu\vec a\) in \(\lambda(\vec a+\vec b)=\lambda\vec a+\lambda\vec b\)
  • Homogenost: \((\lambda\mu)\vec a=\lambda(\mu\vec a)\)
Primer 2vaje.pdf, list 1, nal. 5

\(\vec a = 2\vec i+2\vec j-\vec k\), \(\vec b=\overrightarrow{AB}\), \(A(2,-1,-3)\), \(B(4,-2,5)\). Izračunaj \(\vec b\), \(|\vec a|\), \(\vec a+\vec b\), \(2\vec a-\vec b\) in \(\vec e_a\).

  1. \(\vec a = (2,2,-1)\), \(\vec b = B-A = (4-2,\ -2+1,\ 5+3) = (2,-1,8)\)
  2. \(|\vec a| = \sqrt{4+4+1} = 3\)
  3. \(\vec a+\vec b = (4,1,7)\), \(2\vec a-\vec b = (4,4,-2)-(2,-1,8) = (2,5,-10)\)

\(\vec e_a = \tfrac13(2,2,-1) = \left(\tfrac23,\tfrac23,-\tfrac13\right)\)

3Linearna kombinacija, delilne točke, (ne)odvisnost

Tu ne računaš s koordinatami, ampak vektorje v liku izražaš z dvema ali tremi »osnovnimi« vektorji. To je podlaga za naloge z razmerji.

Razpolovišče, težišče, delilna točka

Formule \[\vec r_S=\frac{\vec r_A+\vec r_B}{2}\qquad \vec r_T=\frac{\vec r_A+\vec r_B+\vec r_C}{3}\qquad |AE|:|EC|=m:n \;\Rightarrow\; \overrightarrow{AE}=\frac{m}{m+n}\,\overrightarrow{AC}\]

Za paralelogram \(ABCD\) velja \(\overrightarrow{AB}=\overrightarrow{DC}\) in \(\overrightarrow{AD}=\overrightarrow{BC}\), zato je četrto oglišče \(D = A + C - B\). Oglišča si vedno sledijo po obodu.

Primer 3vaje.pdf, list 1, nal. 6

\(A(-1,1,2)\), \(B(1,-2,1)\), \(C(3,0,-1)\). Poišči \(D\), da bo \(ABCD\) paralelogram, dolžino težiščnice \(t_a\) in točko \(E\) z \(|AE|:|EC|=3:1\).

  1. \(D = A+C-B = (-1+3-1,\ 1+0+2,\ 2-1-1) = (1,3,0)\)
  2. Težiščnica \(t_a\) gre iz \(A\) v razpolovišče \(M\) stranice \(BC\): \(M=(2,-1,0)\), \(\overrightarrow{AM}=(3,-2,-2)\), \(t_a=\sqrt{17}\)
  3. \(\overrightarrow{AE}=\tfrac34\overrightarrow{AC}=\tfrac34(4,-1,-3)\), torej \(E = A+\overrightarrow{AE}\)

\(D(1,3,0)\), \(t_a=\sqrt{17}\approx4{,}12\), \(E\left(2,\tfrac14,-\tfrac14\right)\)

Izražanje vektorjev v liku

Pravilni šestkotnik \(ABCDEF\), \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{BC}\) (vaje.pdf, list 1, nal. 1). Trik: najprej izrazi vse stranice, potem je vsaka diagonala vsota stranic.

  • Velika diagonala \(AD\) je vzporedna z \(BC\) in dvakrat daljša: \(\overrightarrow{AD}=2\vec b\).
  • Nasprotni stranici sta nasprotna vektorja: \(\overrightarrow{DE}=-\vec a\), \(\overrightarrow{EF}=-\vec b\).
  • \(\overrightarrow{CD}=\overrightarrow{AD}-\overrightarrow{AB}-\overrightarrow{BC} = \vec b-\vec a\), \(\overrightarrow{FA}=\vec a-\vec b\).

Od tod: \(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{AE}=2\vec b-\vec a\), \(\overrightarrow{BE}=2\vec b-2\vec a\), \(\overrightarrow{BF}=\vec b-2\vec a\), \(\overrightarrow{DF}=-\vec a-\vec b\).

Linearna (ne)odvisnost

Linearna kombinacija vektorjev je \(\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c\). Vektorji so linearno neodvisni, če je \(\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c=\vec 0\) samo pri \(\alpha=\beta=\gamma=0\).

  • Dva vektorja sta odvisna \(\iff\) sta vzporedna.
  • Trije vektorji v prostoru so odvisni \(\iff\) ležijo v isti ravnini \(\iff\) je mešani produkt (determinanta) enak 0 (poglavje 6).
  • Trije neodvisni vektorji tvorijo bazo prostora: z njimi lahko izraziš vsak vektor.
Slika 4. Šestkotnik: \(\overrightarrow{AD}=2\vec b\) in \(\overrightarrow{AE}=2\vec b-\vec a\).
Iz predavanj · 9. in 16. 10.
Vektorjiso linearno neodvisni, če …geometrijskosicer so odvisni
\(\vec a\)iz \(\lambda\vec a=\vec 0\) sledi \(\lambda=0\)\(\vec a\neq\vec 0\), napenja premico\(\vec a=\vec 0\)
\(\vec a,\vec b\)iz \(\lambda\vec a+\mu\vec b=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=0\)napenjata ravninosta vzporedna
\(\vec a,\vec b,\vec c\)iz \(\lambda\vec a+\mu\vec b+\nu\vec c=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=\nu=0\)napenjajo prostor (tetraeder, paralelepiped)so komplanarni
  • Baza ravnine sta katerakoli dva linearno neodvisna vektorja v njej. Baza prostora so katerikoli trije linearno neodvisni vektorji.
  • Če sta \(\vec a,\vec b\) neodvisna, ima vsak vektor v njuni ravnini enoličen zapis \(\vec v=\lambda\vec a+\mu\vec b\). Dokaz: iz \(\lambda_1\vec a+\mu_1\vec b=\lambda_2\vec a+\mu_2\vec b\) sledi \((\lambda_1-\lambda_2)\vec a+(\mu_1-\mu_2)\vec b=\vec 0\), zato \(\lambda_1=\lambda_2\) in \(\mu_1=\mu_2\).
  • Ta enoličnost je razlog, da smeš pri nalogah z razmerji izenačiti koeficiente. Če je linearna kombinacija neodvisnih vektorjev enaka \(\vec 0\), mora biti vsak oklepaj enak 0.
Primer 4vaje.pdf, list 1, nal. 7 in list 3, nal. 7

\(\vec a=(1,0,2)\), \(\vec b=(-2,-3,1)\), \(\vec c=3\vec k=(0,0,3)\), \(\vec d=(5,6,1)\). Izrazi \(\vec d=\alpha\vec a+\beta\vec b+\gamma\vec c\).

  1. Po koordinatah: \(x:\ \alpha-2\beta=5\), \(y:\ -3\beta=6\), \(z:\ 2\alpha+\beta+3\gamma=1\).
  2. Iz druge \(\beta=-2\), iz prve \(\alpha=1\), iz tretje \(2-2+3\gamma=1\Rightarrow\gamma=\tfrac13\).
  3. Determinanta \(\begin{vmatrix}1&0&2\\-2&-3&1\\0&0&3\end{vmatrix}=-9\neq0\), zato so \(\vec a,\vec b,\vec c\) neodvisni in tvorijo bazo.

\(\vec d=\vec a-2\vec b+\tfrac13\vec c\). Za primerjavo: \(\vec a=(3,1,1)\), \(\vec b=(1,1,-1)\), \(\vec c=(3,2,-1)\) imajo determinanto 0, torej so odvisni: \(\vec c=\tfrac12\vec a+\tfrac32\vec b\).

Razmerja in presečišča daljic

Postopek, ki deluje pri vseh nalogah tipa »v kolikšnem razmerju točka \(S\) deli daljici«:

Izberi dva neodvisna vektorja, npr. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\).

Izrazi \(\overrightarrow{AS}\) na dva načina, po vsaki daljici posebej, z neznanima deležema \(\lambda\) in \(\mu\).

Ker sta \(\vec a\) in \(\vec b\) neodvisna, morajo biti koeficienti pri \(\vec a\) enaki in koeficienti pri \(\vec b\) enaki. Dobiš sistem za \(\lambda,\mu\).

Primer 5vaje.pdf, list 1, nal. 12

\(E\) je razpolovišče \(BC\), \(|AF|:|FC|=1:3\), \(S=AE\cap BF\).

  1. Po daljici \(AE\): \(\overrightarrow{AS}=\lambda\overrightarrow{AE}=\tfrac{\lambda}{2}\vec a+\tfrac{\lambda}{2}\vec b\).
  2. Po daljici \(BF\): \(\overrightarrow{AS}=\vec a+\mu\overrightarrow{BF}=\vec a+\mu\left(\tfrac14\vec b-\vec a\right)=(1-\mu)\vec a+\tfrac{\mu}{4}\vec b\).
  3. Izenačimo: \(\tfrac{\lambda}{2}=1-\mu\) in \(\tfrac{\lambda}{2}=\tfrac{\mu}{4}\). Sledi \(\mu=2\lambda\), \(\lambda=\tfrac25\), \(\mu=\tfrac45\).

\(|AS|:|SE|=2:3\), \(|BS|:|SF|=4:1\), \(\overrightarrow{AS}=\tfrac15\left(\overrightarrow{AB}+\overrightarrow{AC}\right)\)

Slika 5. \(S\) deli \(AE\) v razmerju 2 : 3 in \(BF\) v razmerju 4 : 1.

Še trije dokazi in razmerja iz zapiskov

Primer iz zapiskovvaje.pdf 1/11

Dokaži, da se diagonali paralelograma razpolavljata.

  1. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AD}\). Diagonali: \(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{BD}=-\vec a+\vec b\). \(P\) je presečišče.
  2. \(\overrightarrow{AP}=\lambda(\vec a+\vec b)\) in \(\overrightarrow{AP}=\vec a+\mu(-\vec a+\vec b)\).
  3. \((\lambda-1+\mu)\vec a+(\lambda-\mu)\vec b=\vec 0\), zato \(\lambda=\mu\) in \(2\lambda=1\).

\(\lambda=\mu=\tfrac12\): \(P\) je razpolovišče obeh diagonal.

Primer iz zapiskovvaje.pdf 1/10

Dokaži, da težišče deli težiščnico v razmerju \(2:1\).

  1. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\). \(P\) je razpolovišče \(BC\), \(Q\) razpolovišče \(AC\): \(\overrightarrow{AP}=\tfrac12\vec a+\tfrac12\vec b\), \(\overrightarrow{BQ}=-\vec a+\tfrac12\vec b\).
  2. \(\overrightarrow{AT}=\lambda\overrightarrow{AP}\) in \(\overrightarrow{AT}=\vec a+\mu\overrightarrow{BQ}\).
  3. \(\left(\tfrac{\lambda}{2}-1+\mu\right)\vec a+\left(\tfrac{\lambda}{2}-\tfrac{\mu}{2}\right)\vec b=\vec 0\), zato \(\lambda=\mu\) in \(\tfrac32\lambda=1\).

\(\lambda=\mu=\tfrac23\): \(|AT|:|TP|=2:1\) in \(|BT|:|TQ|=2:1\).

Primer iz zapiskovvaje.pdf 1/13

Pravilni šestkotnik \(ABCDEF\), \(|EM|:|MD|=2:1\), \(N\) je razpolovišče \(FE\), \(S=AM\cap BN\). Določi \(|AS|:|SM|\).

  1. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{BC}\). Kot pri sliki 4: \(\overrightarrow{AE}=2\vec b-\vec a\), \(\overrightarrow{ED}=\vec a\), \(\overrightarrow{FE}=\vec b\), \(\overrightarrow{AF}=\vec b-\vec a\).
  2. \(\overrightarrow{AM}=\overrightarrow{AE}+\tfrac23\overrightarrow{ED}=2\vec b-\tfrac13\vec a\) in \(\overrightarrow{BN}=-\vec a+\overrightarrow{AF}+\tfrac12\overrightarrow{FE}=-2\vec a+\tfrac32\vec b\).
  3. \(m\overrightarrow{AM}=\vec a+n\overrightarrow{BN}\) da \(\left(-\tfrac m3-1+2n\right)\vec a+\left(2m-\tfrac32n\right)\vec b=\vec 0\).
  4. Iz drugega oklepaja \(m=\tfrac34n\). Vstavi v prvega: \(-\tfrac14n-1+2n=0\), torej \(n=\tfrac47\) in \(m=\tfrac37\).

\(\overrightarrow{AS}=\tfrac37\overrightarrow{AM}\), torej \(|AS|:|SM|=3:4\).

Slika 6. \(S\) deli \(AM\) v razmerju 3 : 4.

4Skalarni produkt

Skalarni produkt dveh vektorjev je število. Uporabljaš ga za kote, pravokotnost in pravokotne projekcije.

Definicija \[\vec a\cdot\vec b = |\vec a|\,|\vec b|\cos\varphi = a_1b_1+a_2b_2+a_3b_3\]

Poskusi: kot in predznak skalarnega produkta

Premikaj drsnik in opazuj, kako se s kotom spreminjata projekcija vektorja \(\vec a\) na \(\vec b\) in skalarni produkt. Vzeli smo \(|\vec a|=2{,}5\) in \(|\vec b|=3\).

Slika 7. Zelena puščica je projekcija \(\vec a\) na \(\vec b\). Pri topem kotu kaže nasprotno od \(\vec b\).
  • Kot: \(\displaystyle\cos\varphi=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a|\,|\vec b|}\), kjer je \(0^\circ\le\varphi\le180^\circ\).
  • Pravokotnost: \(\vec a\perp\vec b \iff \vec a\cdot\vec b=0\).
  • Dolžina: \(\vec a\cdot\vec a=|\vec a|^2\).
  • Komutativnost in distributivnost: \((\vec a+\vec b)\cdot(\vec a+\vec b)=|\vec a|^2+2\,\vec a\cdot\vec b+|\vec b|^2\). To potrebuješ, ko so dane le dolžine in kot.
  • Predznak pove vrsto kota: \(\vec a\cdot\vec b>0\) ostri, \(=0\) pravi, \(<0\) topi kot.

Pravokotna projekcija

Projekcija vektorja \(\vec b\) na smer vektorja \(\vec a\) je vektor, vzporeden z \(\vec a\):

Formula \[\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a|^2}\,\vec a, \qquad |\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b|=\frac{|\vec a\cdot\vec b|}{|\vec a|}\]

S projekcijo najdeš nožišče višine v trikotniku in pravokotno projekcijo točke na premico.

Slika 8. Nožišče \(T\) višine iz \(C\) je konec projekcije \(\overrightarrow{AC}\) na \(\overrightarrow{AB}\).povleci za vrtenje
Iz predavanj · 16. 10.

Kot med vektorjema merimo v ravnini, ki jo napenjata. Po dogovoru vzamemo manjšega: \(\angle(\vec a,\vec b)\in[0,\pi]=[0^\circ,180^\circ]\). Enako usmerjena vektorja oklepata \(0^\circ\), nasprotno usmerjena \(180^\circ\).

Pravokotna projekcija vektorja \(\vec a\) na \(\vec b\neq\vec 0\) je vzporedna z \(\vec b\):

\[\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)=\frac{|\vec a|\cos\varphi}{|\vec b|}\,\vec b=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec b|^2}\,\vec b,\qquad |\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)|=|\vec a|\,|\cos\varphi|\]

Pri topem kotu je \(\cos\varphi<0\), zato projekcija kaže nasprotno od \(\vec b\) (slika 9).

  • \(\operatorname{pr}_{\mu\vec b}(\vec a)=\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)\) za \(\mu\neq0\): pomembna je le smer \(\vec b\).
  • \(\operatorname{pr}_{\vec b}(\lambda\vec a)=\lambda\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)\) in \(\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_1+\vec a_2)=\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_1)+\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_2)\).

Skalarni produkt dvema vektorjema priredi število \(\vec a\cdot\vec b=|\vec a|\,|\vec b|\cos\varphi\). Velja \((\vec a_1+\vec a_2)\cdot\vec b=\vec a_1\cdot\vec b+\vec a_2\cdot\vec b\) in \((\lambda\vec a)\cdot\vec b=\lambda(\vec a\cdot\vec b)=\vec a\cdot(\lambda\vec b)\).

Slika 9. Projekcija na \(\vec b\): pri ostrem kotu (levo) kaže v smeri \(\vec b\), pri topem (desno) v nasprotni smeri.
Iz predavanj · 23. 10.

Predznak in geometrijski pomen

\[\vec a\cdot\vec b=|\vec a|\,|\vec b|\cos\varphi=\pm|\vec b|\,|\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)|\]

Za neničelna vektorja je \(\vec a\cdot\vec b\) pozitiven pri \(\varphi\in[0,\tfrac{\pi}{2})\), negativen pri \(\varphi\in(\tfrac{\pi}{2},\pi]\) in enak 0 pri \(\varphi=\tfrac{\pi}{2}\).

Dogovor: \(\vec 0\) je pravokoten (in vzporeden) na vsak vektor. Zato za vse \(\vec a,\vec b\) velja \(\vec a\perp\vec b\iff\vec a\cdot\vec b=0\).

Lastnosti (v zapiskih imaš opombo, da jih rabiš za kolokvij)

  • Simetričnost (komutativnost): \(\vec a\cdot\vec b=\vec b\cdot\vec a\)
  • Distributivnost: \((\vec a_1+\vec a_2)\cdot\vec b=\vec a_1\cdot\vec b+\vec a_2\cdot\vec b\) in \(\vec a\cdot(\vec b_1+\vec b_2)=\vec a\cdot\vec b_1+\vec a\cdot\vec b_2\). Izpeljava: \(\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_1+\vec a_2)=\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_1)+\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a_2)\), nato vse pomnožiš z \(|\vec b|\).
  • Homogenost: \((\lambda\vec a)\cdot\vec b=\vec a\cdot(\lambda\vec b)=\lambda(\vec a\cdot\vec b)\). Pri \(\lambda<0\) postane kot suplementaren, kosinus spremeni predznak in to se ujema s predznakom \(\lambda\).
  • \(\vec a\cdot\vec a=|\vec a|^2\), zato \(\vec e_{\vec v}=\dfrac{\vec v}{|\vec v|}=\dfrac{\vec v}{\sqrt{\vec v\cdot\vec v}}\). Oznaka je tudi \(\langle\vec a,\vec b\rangle\).

V standardnih koordinatah: \(\vec a\cdot\vec b=(a_1\vec i+a_2\vec j+a_3\vec k)\cdot(b_1\vec i+b_2\vec j+b_3\vec k)\). Zmnožiš vsakega z vsakim (9 členov). Ker je \(\vec i\cdot\vec i=\vec j\cdot\vec j=\vec k\cdot\vec k=1\) in \(\vec i\cdot\vec j=\vec j\cdot\vec k=\vec k\cdot\vec i=0\), ostanejo le trije:

\[\vec a\cdot\vec b=a_1b_1+a_2b_2+a_3b_3,\qquad \cos\angle(\vec a,\vec b)=\frac{a_1b_1+a_2b_2+a_3b_3}{\sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2}\,\sqrt{b_1^2+b_2^2+b_3^2}}\]
Primer 6Skalarni produkt (ročni list), nal. 1 · vaje.pdf, list 2, nal. 8

\(A(-1,0,1)\), \(B(2,3,1)\), \(C(1,0,-1)\). Poišči nožišče višine iz \(C\), višino \(v_c\) in ploščino trikotnika.

  1. \(\overrightarrow{AB}=(3,3,0)\), \(\overrightarrow{AC}=(2,0,-2)\), \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AC}=6\), \(|\overrightarrow{AB}|^2=18\).
  2. \(\overrightarrow{AT}=\operatorname{pr}_{\overrightarrow{AB}}\overrightarrow{AC}=\tfrac{6}{18}(3,3,0)=(1,1,0)\), torej \(T=A+\overrightarrow{AT}=(0,1,1)\).
  3. \(\overrightarrow{TC}=(1,-1,-2)\), \(v_c=|\overrightarrow{TC}|=\sqrt6\).
  4. \(S=\tfrac12\,|AB|\,v_c=\tfrac12\cdot3\sqrt2\cdot\sqrt6=3\sqrt3\).

\(T(0,1,1)\), \(v_c=\sqrt6\approx2{,}45\), \(S=3\sqrt3\approx5{,}20\). Preveri: \(\overrightarrow{TC}\cdot\overrightarrow{AB}=3-3+0=0\).

Primer 7Vektorji, skalarni produkt (Vaje 5), nal. 1

\(|\vec a|=3\), \(|\vec b|=2\), \(\angle(\vec a,\vec b)=\tfrac{\pi}{3}\). Paralelogram \(ABCD\) napenjata \(\vec a\) in \(\vec b\). Dolžini diagonal in kot med njima?

  1. \(\vec a\cdot\vec b=3\cdot2\cdot\cos60^\circ=3\).
  2. Diagonali: \(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{BD}=\vec b-\vec a\).
  3. \(|\vec a+\vec b|^2=9+2\cdot3+4=19\), \(|\vec b-\vec a|^2=9-6+4=7\).
  4. \((\vec a+\vec b)\cdot(\vec b-\vec a)=|\vec b|^2-|\vec a|^2=-5\), \(\cos\psi=\dfrac{-5}{\sqrt{19}\sqrt7}\Rightarrow\psi\approx115{,}7^\circ\).

\(\sqrt{19}\), \(\sqrt7\); ostri kot med diagonalama je \(180^\circ-115{,}7^\circ\approx64{,}3^\circ\).

Primer iz zapiskovvaje.pdf 2/2 · 30. 10.

\(|AB|=4\), \(|AC|=2\sqrt2\), \(\angle A=\tfrac{\pi}{4}\); \(D\) je razpolovišče \(AB\), \(|BE|:|EC|=1:2\). Dolžini \(CD\) in \(AE\) ter ostri kot med njima.

  1. \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\), \(\vec a\cdot\vec b=4\cdot2\sqrt2\cdot\tfrac{\sqrt2}{2}=8\).
  2. \(\overrightarrow{CD}=\tfrac12\vec a-\vec b\), \(\overrightarrow{AE}=\vec a+\tfrac13(\vec b-\vec a)=\tfrac23\vec a+\tfrac13\vec b\).
  3. \(|CD|^2=\tfrac14\cdot16-8+8=4\) in \(|AE|^2=\tfrac49\cdot16+\tfrac49\cdot8+\tfrac19\cdot8=\tfrac{104}{9}\).
  4. \(\overrightarrow{AE}\cdot\overrightarrow{CD}=\tfrac13|\vec a|^2+\tfrac16\vec a\cdot\vec b-\tfrac23\vec a\cdot\vec b-\tfrac13|\vec b|^2=\tfrac{16}{3}+\tfrac43-\tfrac{16}{3}-\tfrac83=-\tfrac43\).
  5. \(\cos\varphi=\dfrac{-4/3}{2\cdot\frac23\sqrt{26}}=-\dfrac{1}{\sqrt{26}}\), zato \(\varphi\approx101{,}31^\circ\).

\(|CD|=2\), \(|AE|=\tfrac23\sqrt{26}\approx3{,}40\), ostri kot \(\approx78{,}69^\circ\)

Primer iz zapiskovvaje.pdf 2/5

\(\vec a=(3,-1,-1)\), \(\vec b=(-1,0,2)\), \(\vec c=(1,1,-1)\). Dolžina vektorja \((\vec a\cdot\vec b-\vec b\cdot\vec i)\vec a+(|3\vec k-2\vec i|-2\vec b\cdot\vec c-1)\vec i\).

  1. \(\vec a\cdot\vec b=-3+0-2=-5\), \(\vec b\cdot\vec i=-1\), prvi koeficient je \(-5-(-1)=-4\).
  2. \(|3\vec k-2\vec i|=|(-2,0,3)|=\sqrt{13}\), \(\vec b\cdot\vec c=-1+0-2=-3\), zato \(-2\vec b\cdot\vec c-1=6-1=5\). Drugi koeficient je \(\sqrt{13}+5\).
  3. \(-4(3,-1,-1)+(\sqrt{13}+5)(1,0,0)=(\sqrt{13}-7,\ 4,\ 4)\).
  4. \(|\vec v|^2=(\sqrt{13}-7)^2+16+16=94-14\sqrt{13}\).

\(|\vec v|=\sqrt{94-14\sqrt{13}}\approx6{,}60\)

Primer 8Vaje 04, nal. 3 · vaje.pdf, list 2, nal. 6

a) Pod kolikšnim kotom iz \(O\) vidimo objekt med \(A(0,4,0)\) in \(B(0,4,3)\)? b) Ali je trikotnik \(A(4,1,3)\), \(B(0,5,5)\), \(C(6,5,-1)\) pravokoten?

  1. a) Kot gledanja je kot med \(\overrightarrow{OA}\) in \(\overrightarrow{OB}\): \(\cos\varphi=\dfrac{16}{4\cdot5}=0{,}8\Rightarrow\varphi\approx36{,}87^\circ\).
  2. b) \(\overrightarrow{AB}=(-4,4,2)\), \(\overrightarrow{AC}=(2,4,-4)\), \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AC}=-8+16-8=0\).

a) \(36{,}87^\circ\); b) da, pravi kot je pri oglišču \(A\).

PozorFormula da kot med \(0^\circ\) in \(180^\circ\). Če naloga sprašuje po ostrem kotu (med premicama, diagonalama, daljicama), vzemi absolutno vrednost v števcu ali izračunaj \(180^\circ-\varphi\).

5Vektorski produkt

Vektorski produkt dveh vektorjev je vektor, pravokoten na oba. Njegova dolžina je ploščina paralelograma, ki ga napenjata.

Definicija \[\vec a\times\vec b=\begin{vmatrix}\vec i&\vec j&\vec k\\ a_1&a_2&a_3\\ b_1&b_2&b_3\end{vmatrix}=\big(a_2b_3-a_3b_2,\;\; a_3b_1-a_1b_3,\;\; a_1b_2-a_2b_1\big)\]
Iz predavanj · 23. 10.

Od kod vektorski produkt: navor. Sila \(\vec F\) deluje na koncu ročice \(\vec r\). K vrtenju prispeva le del sile, ki je pravokoten na ročico, \(|\vec F|\sin\varphi\). Del, vzporeden z ročico, ne vrti, ampak obremenjuje ležaj.

Definicija. Navor sile \(\vec F\) na ročico \(\vec r\) je vektor \(\vec M=\vec r\times\vec F\) z lastnostmi:

  • \(|\vec M|=|\vec r|\,|\vec F|\sin\angle(\vec r,\vec F)\) je ploščina paralelograma, ki ga napenjata \(\vec r\) in \(\vec F\);
  • \(\vec M\) je pravokoten na ravnino, ki jo napenjata \(\vec r\) in \(\vec F\);
  • smer določa pravilo desnega palca: gledano s konca \(\vec M\) je vrtenje od prvega vektorja k drugemu v pozitivni smeri (nasprotno urinemu kazalcu). Zato je vrstni red pomemben.

Če je \(\vec r\parallel\vec F\), je \(\vec r\times\vec F=\vec 0\): sila v smeri ročice ne vrti.

Slika 10. Navor \(\vec M=\vec r\times\vec F\): vrti le pravokotni del sile \(|\vec F|\sin\varphi\), \(|\vec M|\) je ploščina paralelograma.povleci za vrtenje
Iz predavanj · 30. 10.

Lastnosti vektorskega produkta

  • Antikomutativnost: \(\vec b\times\vec a=-\,\vec a\times\vec b\)
  • Homogenost: \((\lambda\vec a)\times\vec b=\lambda(\vec a\times\vec b)\); ploščina paralelograma se pomnoži z \(|\lambda|\).
  • Distributivnost: \(\vec a\times(\vec b_1+\vec b_2)=\vec a\times\vec b_1+\vec a\times\vec b_2\) in \((\vec a_1+\vec a_2)\times\vec b=\vec a_1\times\vec b+\vec a_2\times\vec b\)
  • \(\vec 0\times\vec b=\vec a\times\vec 0=\vec 0\); splošneje \(\vec a\times\vec b=\vec 0\iff\vec a\parallel\vec b\).
  • Ni asociativen: \((\vec i\times\vec i)\times\vec j=\vec 0\), \(\vec i\times(\vec i\times\vec j)=\vec i\times\vec k=-\vec j\). Zapis \(\vec a\times\vec b\times\vec c\) brez oklepajev nima smisla.

Ideja dokaza distributivnosti: \(\vec a\times\vec b=\vec a\times\vec b'\), kjer je \(\vec b'=\vec b-\operatorname{pr}_{\vec a}(\vec b)\) del, pravokoten na \(\vec a\). Za enotski \(\vec a\) produkt \(\vec a\times\vec b'\) le zasuka \(\vec b'\) za \(90^\circ\) v ravnini, pravokotni na \(\vec a\). Ko zasukaš paralelogram, napet na \(\vec b_1'\) in \(\vec b_2'\), se zasuka tudi njegova diagonala.

V koordinatah razstaviš \((a_1\vec i+a_2\vec j+a_3\vec k)\times(b_1\vec i+b_2\vec j+b_3\vec k)\) vsakega z vsakim in uporabiš tabelo (vrstica \(\times\) stolpec):

\(\times\)\(\vec i\)\(\vec j\)\(\vec k\)
\(\vec i\)\(\vec 0\)\(\vec k\)\(-\vec j\)
\(\vec j\)\(-\vec k\)\(\vec 0\)\(\vec i\)
\(\vec k\)\(\vec j\)\(-\vec i\)\(\vec 0\)

Z determinanto \(2\times2\), \(\begin{vmatrix}a&b\\c&d\end{vmatrix}=ad-bc\), dobiš zapis brez minusov, če stolpce jemlješ ciklično (formula spodaj).

Vektorski produkt s cikličnimi determinantami\[\vec a\times\vec b=\left(\begin{vmatrix}a_2&a_3\\b_2&b_3\end{vmatrix},\ \begin{vmatrix}a_3&a_1\\b_3&b_1\end{vmatrix},\ \begin{vmatrix}a_1&a_2\\b_1&b_2\end{vmatrix}\right)\]
Zgled s predavanj30. 10.

\((2,1,3)\times(-1,3,4)\)

  1. \(\begin{vmatrix}1&3\\3&4\end{vmatrix}=4-9=-5\), \(\begin{vmatrix}3&2\\4&-1\end{vmatrix}=-3-8=-11\), \(\begin{vmatrix}2&1\\-1&3\end{vmatrix}=6+1=7\).
  2. Preverba s skalarnim produktom: \((2,1,3)\cdot(-5,-11,7)=-10-11+21=0\) in \((-1,3,4)\cdot(-5,-11,7)=5-33+28=0\).

\((2,1,3)\times(-1,3,4)=(-5,-11,7)\)

Kako računam brez napake: za 1. koordinato pokrij 1. stolpec in izračunaj determinanto \(2\times2\) iz preostalih dveh stolpcev (»navzkriž, minus«). Za 2. koordinato pokrij 2. stolpec in spremeni predznak (ali uporabi ciklični vrstni red \(a_3b_1-a_1b_3\)). Za 3. pokrij 3. stolpec.

Lastnosti

  • \(\vec a\times\vec b\perp\vec a\) in \(\vec a\times\vec b\perp\vec b\): preveri s skalarnim produktom (mora biti 0).
  • Smer po pravilu desne roke: \(\vec i\times\vec j=\vec k\), \(\vec j\times\vec k=\vec i\), \(\vec k\times\vec i=\vec j\).
  • \(|\vec a\times\vec b|=|\vec a|\,|\vec b|\sin\varphi\) = ploščina paralelograma; trikotnik ima polovico: \(S_\triangle=\tfrac12|\vec a\times\vec b|\).
  • Ni komutativen: \(\vec b\times\vec a=-\,\vec a\times\vec b\).
  • \(\vec a\times\vec a=\vec 0\); \(\vec a\times\vec b=\vec 0\iff\vec a\parallel\vec b\).
  • Distributiven in \((m\vec a)\times\vec b=m(\vec a\times\vec b)\).
Slika 11. \(\vec a=(2,1,-2)\), \(\vec b=(-4,1,1)\), \(\vec a\times\vec b=(3,6,6)\). Dolžina 9 je ploščina paralelograma.povleci za vrtenje
Primer 9Vektorski produkt (Vaje 6), nal. 1

\(\vec a=(2,1,-2)\), \(\vec b=(-4,1,1)\). Izračunaj \(\vec a\times\vec b\) in ploščino paralelograma na dva načina.

  1. \(\vec a\times\vec b=\big(1\cdot1-(-2)\cdot1,\ (-2)(-4)-2\cdot1,\ 2\cdot1-1\cdot(-4)\big)=(3,6,6)\).
  2. Preverba: \((3,6,6)\cdot(2,1,-2)=6+6-12=0\) in \((3,6,6)\cdot(-4,1,1)=-12+6+6=0\).
  3. 1. način: \(S=|(3,6,6)|=\sqrt{81}=9\).
  4. 2. način: \(|\vec a|=3\), \(|\vec b|=3\sqrt2\), \(\cos\varphi=\tfrac{-9}{9\sqrt2}\Rightarrow\sin\varphi=\tfrac{1}{\sqrt2}\), \(S=3\cdot3\sqrt2\cdot\tfrac1{\sqrt2}=9\).

\(\vec a\times\vec b=(3,6,6)\), \(S=9\)

Primer 10Vaje 6, nal. 2 in nal. 4 (ročno)

a) Ploščina trikotnika \(A(0,1,0)\), \(B(2,3,4)\), \(C(-1,0,2)\). b) \(|\vec a|=3\), \(|\vec b|=2\), \(\angle=\tfrac{\pi}{3}\): ploščina paralelograma na \(\vec a+2\vec b\) in \(2\vec a+\vec b\).

  1. a) \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}=(2,2,4)\times(-1,-1,2)=(8,-8,0)\), \(S=\tfrac12\cdot8\sqrt2=4\sqrt2\).
  2. b) Razstavi kot pri množenju vsot: \((\vec a+2\vec b)\times(2\vec a+\vec b)=2\,\vec a\times\vec a+\vec a\times\vec b+4\,\vec b\times\vec a+2\,\vec b\times\vec b\).
  3. \(\vec a\times\vec a=\vec b\times\vec b=\vec 0\) in \(\vec b\times\vec a=-\vec a\times\vec b\), zato ostane \(-3\,\vec a\times\vec b\).
  4. \(S=3\,|\vec a\times\vec b|=3\cdot3\cdot2\cdot\sin60^\circ=9\sqrt3\).

a) \(4\sqrt2\approx5{,}66\); b) \(9\sqrt3\approx15{,}6\) (trikotnik: \(\tfrac92\sqrt3\))

PozorPri razstavljanju abstraktnih produktov ne zamenjaj vrstnega reda brez spremembe predznaka. Naloga Vaje 6/5 je enaka ideja: \((\vec a-2\vec b)\times(-3\vec a+\vec b)=-5\,\vec a\times\vec b\), torej \(|\vec a\times\vec b|=1\) in \((\vec a+3\vec b)\times(2\vec a-3\vec b)=-9\,\vec a\times\vec b\), ploščina 9.

6Mešani produkt

Mešani produkt treh vektorjev je število: determinanta iz njihovih koordinat. Po absolutni vrednosti je enak prostornini paralelepipeda.

Definicija \[(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=\begin{vmatrix}a_1&a_2&a_3\\ b_1&b_2&b_3\\ c_1&c_2&c_3\end{vmatrix}\qquad V_{\text{paralelepipeda}}=|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|,\quad V_{\text{tetraedra}}=\tfrac16|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\]
  • Zakaj: \(|\vec a\times\vec b|\) je ploščina osnovne ploskve, projekcija \(\vec c\) na \(\vec a\times\vec b\) pa višina.
  • Tetraeder (tristrana piramida) ima \(\tfrac13\) prostornine prizme in \(\tfrac16\) prostornine paralelepipeda.
  • \((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=0\iff\) vektorji so komplanarni (v isti ravnini) \(\iff\) linearno odvisni. Tako preveriš, ali štiri točke ležijo v isti ravnini ali ali se premici sekata.
  • Determinanto razviješ po prvi vrstici: \(a_1(b_2c_3-b_3c_2)-a_2(b_1c_3-b_3c_1)+a_3(b_1c_2-b_2c_1)\).
Primer 11Vaje 6, nal. 3 · vaje.pdf, list 3, nal. 6

\(A(0,1,-1)\), \(B(1,2,-2)\), \(C(2,0,1)\), \(D(1,1,2)\). Prostornina paralelepipeda in tetraedra?

  1. Vektorji iz skupnega oglišča: \(\overrightarrow{AB}=(1,1,-1)\), \(\overrightarrow{AC}=(2,-1,2)\), \(\overrightarrow{AD}=(1,0,3)\).
  2. \(\begin{vmatrix}1&1&-1\\2&-1&2\\1&0&3\end{vmatrix}=1(-3-0)-1(6-2)+(-1)(0+1)=-3-4-1=-8\)

\(V_p=8\), \(V_t=\tfrac86=\tfrac43\)

Slika 12. Paralelepiped na \(\overrightarrow{AB},\overrightarrow{AC},\overrightarrow{AD}\); obarvan je tetraeder \(ABCD\) (šestina).povleci za vrtenje
Iz predavanj · 30. 10. in 6. 11.

Mešani produkt trem vektorjem priredi število. Najprej vektorsko pomnožiš prva dva, nato skalarno s tretjim:

\[[\vec a,\vec b,\vec c]=(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=|\vec a\times\vec b|\,|\vec c|\cos\angle(\vec a\times\vec b,\vec c)=\pm\,|\vec a\times\vec b|\cdot|\operatorname{pr}_{\vec a\times\vec b}(\vec c)|\]

\(|\vec a\times\vec b|\) je ploščina osnovne ploskve, \(|\operatorname{pr}_{\vec a\times\vec b}(\vec c)|\) pa višina. Zato je \([\vec a,\vec b,\vec c]=\pm V\) paralelepipeda. Njegove ploskve so trije pari skladnih paralelogramov.

Predznak. Ravnina vektorjev \(\vec a,\vec b\) razdeli prostor na dva polprostora. \([\vec a,\vec b,\vec c]>0\), ko \(\vec a\times\vec b\) in \(\vec c\) kažeta v isti polprostor, in \([\vec a,\vec b,\vec c]<0\), ko kažeta v različna.

\([\vec a,\vec b,\vec c]=0\iff\vec a,\vec b,\vec c\) so linearno odvisni (komplanarni).

Vrstni red: ciklična zamenjava ohrani vrednost, zamenjava dveh vektorjev spremeni predznak.

\[[\vec a,\vec b,\vec c]=[\vec b,\vec c,\vec a]=[\vec c,\vec a,\vec b]=-[\vec b,\vec a,\vec c]=-[\vec a,\vec c,\vec b]=-[\vec c,\vec b,\vec a]\]

Prostornina tetraedra. Stožec ali piramida z osnovno ploskvijo \(S\) in višino \(h\) ima \(V=\tfrac13 S h\), ne glede na to, kje nad osnovno ploskvijo je vrh. Za tetraeder na \(\vec a,\vec b,\vec c\) velja:

\[V=\tfrac13\cdot\tfrac12|\vec a\times\vec b|\cdot h=\tfrac16|\vec a\times\vec b|\,h=\tfrac16V_{\text{par}}=\tfrac16\big|[\vec a,\vec b,\vec c]\big|\]
Iz predavanj · 6. 11.

Mešani produkt je linearen v vsakem faktorju: \([\lambda_1\vec a_1+\lambda_2\vec a_2,\vec b,\vec c]=\lambda_1[\vec a_1,\vec b,\vec c]+\lambda_2[\vec a_2,\vec b,\vec c]\). To sledi iz distributivnosti in homogenosti vektorskega in skalarnega produkta: \(((\lambda_1\vec a_1+\lambda_2\vec a_2)\times\vec b)\cdot\vec c=\lambda_1(\vec a_1\times\vec b)\cdot\vec c+\lambda_2(\vec a_2\times\vec b)\cdot\vec c\). Enako velja za drugi in tretji faktor. Zato smeš v primeru 12 koeficiente novih vektorjev zapisati v determinanto.

Zaradi cikličnosti je \((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=\vec a\cdot(\vec b\times\vec c)\). Prostornina je vedno absolutna vrednost: \(V=|[\vec a,\vec b,\vec c]|\).

Primer 12vaje.pdf, list 3, nal. 8

\(\vec a,\vec b,\vec c\) določajo paralelepiped s prostornino 1. Prostornina paralelepipeda na \(2\vec a-\vec b\), \(\vec a+2\vec c\), \(\vec b+\vec c\)?

  1. Koeficiente novih vektorjev (pri \(\vec a,\vec b,\vec c\)) zapiši v vrstice determinante.
  2. \(\begin{vmatrix}2&-1&0\\1&0&2\\0&1&1\end{vmatrix}=2(0-2)+1(1-0)+0=-3\)
  3. Nova prostornina je \(|-3|\cdot1\).

\(V=3\)

7Premica v prostoru

Premico določata ena njena točka \(A\) in smerni vektor \(\vec s\), ki leži na premici. Skozi dve točki: \(\vec s=\overrightarrow{AB}\).

Tri oblike enačbe \[\underbrace{\vec r=\vec r_A+t\,\vec s}_{\text{vektorska}}\qquad \underbrace{x=a_1+ts_1,\ y=a_2+ts_2,\ z=a_3+ts_3}_{\text{parametrična}}\qquad \underbrace{\frac{x-a_1}{s_1}=\frac{y-a_2}{s_2}=\frac{z-a_3}{s_3}}_{\text{kanonična}}\]
Iz predavanj · 13. 11.

Parametrizacija premice: \(\vec r(t)=\vec r_A+t\,\vec u\). Vsaki vrednosti parametra \(t\) pripada ena točka premice: \(\vec r(0)=\vec r_A\), \(\vec r(1)=\vec r_A+\vec u\), \(\vec r(\tfrac12)\) je na polovici med njima, \(\vec r(-1)=\vec r_A-\vec u\) pa leži na drugi strani točke \(A\).

Ali točka leži na premici? \(T(x,y,z)\) leži na \(\vec r(t)=(x_0,y_0,z_0)+t(a,b,c)\) natanko tedaj, ko je rešljiv sistem \(x=x_0+ta\), \(y=y_0+tb\), \(z=z_0+tc\), torej ko je \(\frac{x-x_0}{a}=\frac{y-y_0}{b}=\frac{z-z_0}{c}\). To sta kanonični enačbi premice.

Zgled: \(\vec r(t)=(1,-2,2)+t(1,2,3)\). Za \(T(4,6,14)\) dobiš iz koordinat \(t=3\), \(t=4\) in \(t=4\), zato točka ne leži na premici. Za \((4,4,11)\) dobiš trikrat \(t=3\), zato leži. Kanonični enačbi: \(\frac{x-1}{1}=\frac{y+2}{2}=\frac{z-2}{3}\).

Če je kakšna koordinata smernega vektorja 0: pri \(\vec r(t)=(1,-2,2)+t(1,0,3)\) je \(y=-2\) za vse točke, zato zapišeš \(y=-2\) in \(x-1=\frac{z-2}{3}\). Premica leži v ravnini \(y=-2\).

Slika 13. Parametrizacija \(\vec r(t)=\vec r_A+t\vec u\): krajevni vektorji točk pri \(t=-1,0,\tfrac12,1\) in pri poljubnem \(t_1\).
  • Iz kanonične oblike točko prebereš iz števcev (s spremenjenim predznakom), smerni vektor pa iz imenovalcev.
  • Ničla v imenovalcu pomeni, da je ta koordinata stalna: \(s_2=0\Rightarrow y=a_2\) za vse točke.
  • Pazi na zapise, kot je \(\frac{2z+1}{2}=\frac{z+\frac12}{1}\) (točka \(z=-\tfrac12\), \(s_3=1\)) ali \(\frac{3-y}{2}=\frac{y-3}{-2}\).
  • Točka leži na premici, če iz vseh treh koordinat dobiš isti \(t\).
  • Vzporednica skozi drugo točko ima isti smerni vektor.

Razdalja točke od premice, nožišče, zrcaljenje

Formula \[d(T,p)=\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\qquad N=A+\operatorname{pr}_{\vec s}\overrightarrow{AT}\qquad T'=2N-T\]

Prva formula je »ploščina paralelograma deljeno z osnovnico«. \(N\) je pravokotna projekcija (nožišče) točke \(T\) na premico, \(T'\) pa zrcalna slika točke \(T\) čez premico (\(N\) je razpolovišče \(TT'\)).

Slika 14. Premica skozi \(A(4,1,-1)\) in \(B(2,1,1)\). \(C\) leži na njej, \(D\) je oddaljena \(d=\tfrac{3\sqrt2}{2}\).povleci za vrtenje
Primer 13Premica v prostoru, nal. 1 · vaje.pdf, list 4, nal. 1

\(A(4,1,-1)\), \(B(2,1,1)\). Enačbe premice; ali \(C(-1,1,4)\) in \(D(3,1,3)\) ležita na njej? Razdalja \(D\) od premice?

  1. \(\vec s=\overrightarrow{AB}=(-2,0,2)\). Vektorska: \(\vec r=(4,1,-1)+t(-2,0,2)\). Parametrična: \(x=4-2t,\ y=1,\ z=-1+2t\). Kanonična: \(\frac{x-4}{-2}=\frac{z+1}{2},\ y=1\).
  2. \(C\): \(\frac{-1-4}{-2}=\tfrac52\), \(\frac{4+1}{2}=\tfrac52\), \(y=1\): isti \(t\), torej \(C\in p\).
  3. \(D\): \(\frac{3-4}{-2}=\tfrac12\), \(\frac{3+1}{2}=2\): različna \(t\), torej \(D\notin p\).
  4. \(\overrightarrow{AD}=(-1,0,4)\), \(\overrightarrow{AD}\times\vec s=(0,-6,0)\), \(d=\dfrac{6}{2\sqrt2}=\dfrac{3\sqrt2}{2}\).

\(C\in p\), \(D\notin p\), \(d(D,p)=\tfrac{3\sqrt2}{2}\approx2{,}12\). Nožišče je \(N(1{,}5;\,1;\,1{,}5)\). Vzporednica skozi \((3,1,0)\): \(\vec r=(3,1,0)+t(-1,0,1)\). Točka \((3,1,0)\) leži na \(p\) (pri \(t=\tfrac12\)), zato je ta »vzporednica« kar premica \(p\) sama, kot imaš zapisano v zapiskih.

Primer 14Premica v prostoru, nal. 2 · vaje.pdf, list 4, nal. 5

Premica skozi \(A(-1,1,0)\) in \(B(4,1,0)\). Projekcija in zrcalna slika točke \(C(3,1,-1)\)?

  1. \(\vec s=(5,0,0)\), \(\overrightarrow{AC}=(4,0,-1)\), \(\operatorname{pr}_{\vec s}\overrightarrow{AC}=\tfrac{20}{25}(5,0,0)=(4,0,0)\).
  2. \(N=A+(4,0,0)=(3,1,0)\), \(C'=2N-C=(6,2,0)-(3,1,-1)\).

Nožišče \(N(3,1,0)\), zrcalna slika \(C'(3,1,1)\)

Medsebojna lega dveh premic

Premici \(p:\ \vec r=\vec r_A+t\vec s_1\) in \(q:\ \vec r=\vec r_B+u\vec s_2\). Parametra označi z različnima črkama.

Ali sta \(\vec s_1\) in \(\vec s_2\) vzporedna? (koordinate sorazmerne, \(\vec s_1\times\vec s_2=\vec 0\)) Če da, sta premici vzporedni (ali enaki, če \(B\in p\)). Razdalja: \(d=\dfrac{|\overrightarrow{AB}\times\vec s_1|}{|\vec s_1|}\).

Niso vzporedni: izračunaj \(m=\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)\). Če je \(m=0\), se premici sekata. Presečišče najdeš iz \(\vec r_A+t\vec s_1=\vec r_B+u\vec s_2\) (tri enačbe, dve neznanki; tretja enačba je preverba).

Če je \(m\neq0\), sta premici mimobežni (se ne sekata in nista vzporedni). Razdalja: \(d=\dfrac{|\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)|}{|\vec s_1\times\vec s_2|}\).

Iz predavanj · 13. 11.

Točka zunaj premice: razdalja \(d(T,p)=\dfrac{|\vec u\times(\vec r_T-\vec r_0)|}{|\vec u|}\) je višina paralelograma na \(\vec u\) in \(\vec r_T-\vec r_0\). Pravokotna projekcija (nožišče) je \(\vec r_\perp=\vec r_0+\dfrac{(\vec r_T-\vec r_0)\cdot\vec u}{\vec u\cdot\vec u}\,\vec u\).

Mimobežnici (prostorski pojem: nista vzporedni in se ne sekata) določata paralelepiped na smernih vektorjih \(\vec u\), \(\vec v\) in vektorju \(\vec r_q-\vec r_p\) med točkama na premicah. Razdalja med mimobežnicama je najkrajša, pravokotna razdalja. To je višina paralelepipeda, torej prostornina, deljena s ploščino osnovne ploskve:

\[d(p,q)=\frac{\big|[\vec u,\vec v,\vec r_q-\vec r_p]\big|}{|\vec u\times\vec v|}\]
Iz predavanj · 20. 11.

Presečišče premic. Vsaka premica ima svoj parameter: \(p:\ \vec r_p(s)=\vec r_P+s\,\vec u\), \(q:\ \vec r_q(t)=\vec r_Q+t\,\vec v\). Premici se sekata natanko tedaj, ko obstajata \(s,t\in\mathbb R\), da je \(\vec r_p(s)=\vec r_q(t)\). Skupno točko namreč vsaka premica doseže pri drugi vrednosti parametra.

Zgled: \(\vec r_p(s)=(1,2,3)+s(1,-1,-2)\), \(\vec r_q(t)=(2,1,0)+t(\tfrac13,-\tfrac13,-\tfrac13)\).

  1. Po koordinatah: \(1+s=2+\tfrac t3\), \(2-s=1-\tfrac t3\), \(3-2s=-\tfrac t3\). Tri enačbe, dve neznanki.
  2. Iz druge in tretje: \(s=2\), \(t=3\). Preverba v prvi: \(3=3\).
  3. Vstavi v eno premico: \(\vec r_p(2)=(3,0,-1)\).

Premici se sekata v \((3,0,-1)\).

Opomba: če se \(p\) in \(q\) sekata, je \(d(p,q)=\dfrac{|[\vec u,\vec v,\vec r_P-\vec r_Q]|}{|\vec u\times\vec v|}=0\), ker ležita v isti ravnini in je \(\vec u\times\vec v\perp(\vec r_P-\vec r_Q)\).

Vzporedni premici: \(\vec u\parallel\vec v\iff\vec u\times\vec v=\vec 0\). Takrat je \(d(p,q)=d(P,q)=d(p,Q)\): razdaljo med premicama izračunaš kot razdaljo ene točke od druge premice.

Nista vzporedni: sekata se \(\iff[\vec u,\vec v,\vec r_P-\vec r_Q]=0\); sicer sta mimobežni.

Iz vaj (izpeljava razdalje točke od premice): višina iz \(T\) je \(|AT|\sin\varphi=\left|\overrightarrow{AT}\times\tfrac{\vec s}{|\vec s|}\right|\), torej \(d(T,p)=\dfrac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\).

Kot med premicama (ostri) \[\cos\varphi=\frac{|\vec s_1\cdot\vec s_2|}{|\vec s_1|\,|\vec s_2|}\]
Primer 15Premica v prostoru, nal. 3 · vaje.pdf, list 4, nal. 2

\(p:\ \vec r=(0,1,1)+t(2,1,0)\), \(q:\ \vec r=(3,\tfrac12,0)+u(2,-1,-1)\). Ali se sekata? Kot?

  1. Izenači po koordinatah: \(2t=3+2u\), \(1+t=\tfrac12-u\), \(1=-u\).
  2. Iz tretje \(u=-1\), iz druge \(t=\tfrac12\). Preverba v prvi: \(1=3-2\). Drži.
  3. Vstavi \(t=\tfrac12\) v \(p\): \(P=(1,\tfrac32,1)\).
  4. \(\cos\varphi=\dfrac{|4-1+0|}{\sqrt5\sqrt6}=\dfrac{3}{\sqrt{30}}\).

Sekata se v \(P(1,\tfrac32,1)\) pod kotom \(\varphi=\arccos\frac{\sqrt{30}}{10}\approx56{,}8^\circ\)

Slika 15. Premici \(p\) in \(q\) se sekata v \(P(1,\tfrac32,1)\).povleci za vrtenje
Primer 16Premica v prostoru, nal. 5

\(p:\ x=\frac y2=\frac{z-1}{-1}\), \(q:\ \frac{x+1}{2}=y=z+1\). Ali se sekata? Če ne, razdalja?

  1. Preberi: \(A(0,0,1)\), \(\vec s_1=(1,2,-1)\); \(B(-1,0,-1)\), \(\vec s_2=(2,1,1)\). Smerna vektorja nista vzporedna.
  2. \(\vec s_1\times\vec s_2=(3,-3,-3)\), \(\overrightarrow{AB}=(-1,0,-2)\).
  3. \(m=\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)=-3+0+6=3\neq0\): mimobežni.
  4. \(d=\dfrac{3}{\sqrt{27}}=\dfrac{1}{\sqrt3}\).

Mimobežni, \(d=\tfrac{\sqrt3}{3}\approx0{,}577\)

Primer 17Premica v prostoru, nal. 4

\(p:\ \frac{x-1}{2}=\frac{y+1}{3}=z-1\), \(q:\ \frac x2=\frac y3=\frac{2z+1}{2}\).

  1. \(A(1,-1,1)\), \(\vec s_1=(2,3,1)\); \(q\) prepiši: \(\frac{2z+1}{2}=\frac{z+\frac12}{1}\), torej \(B(0,0,-\tfrac12)\), \(\vec s_2=(2,3,1)\). Vzporedni!
  2. \(\overrightarrow{AB}=(-1,1,-\tfrac32)\), \(\overrightarrow{AB}\times\vec s_1=(\tfrac{11}{2},-2,-5)\), \(|\ldots|^2=\tfrac{237}{4}\), \(|\vec s_1|^2=14\).

Vzporedni, \(d=\sqrt{\tfrac{237}{56}}\approx2{,}06\). V zbirki vaje.pdf (list 4, nal. 4) je pri \(q\) imenovalec 3: takrat je \(\vec s_2=(2,3,\tfrac32)\), premici sta mimobežni in \(d=\tfrac{5}{\sqrt{13}}\approx1{,}39\).

Slika 16. Mimobežni premici iz primera 16 in njuna skupna pravokotnica dolžine \(d\).povleci za vrtenje

8Ravnina

Ravnino določata točka \(T_0\) in normala \(\vec n\): neničelni vektor, pravokoten na ravnino. Točka \(T\) leži v ravnini, ko je \(\overrightarrow{T_0T}\perp\vec n\).

Enačba ravnine \[\overrightarrow{T_0T}\cdot\vec n=0 \quad\Longrightarrow\quad ax+by+cz+d=0,\qquad \vec n=(a,b,c),\ \ d=-(ax_0+by_0+cz_0)\]
  • Normalo preberi iz koeficientov: \(x+2y-z=-2\Rightarrow\vec n=(1,2,-1)\). Če kakšne spremenljivke ni, je koeficient 0 (\(x-y=0\Rightarrow\vec n=(1,-1,0)\)).
  • Točka leži v ravnini, če zadošča enačbi.
  • Točko v ravnini najdeš tako, da si izbereš dve koordinati (npr. \(x=y=0\)) in izračunaš tretjo.
  • Skozi tri točke: \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\), nato vstavi \(A\).
  • Skozi premico in točko \(A\) zunaj nje: \(\vec n=\vec s\times\overrightarrow{PA}\), kjer je \(P\) točka premice.
Primer 18Vaje 10, nal. 2 · vaje.pdf, list 4, nal. 7

Reflektorji na poševni steni: \(A(4,5,2)\), \(B(2,3,3)\), \(C(-1,4,3)\). Ali je tudi \(D(-3,2,4)\) na isti steni?

  1. \(\overrightarrow{AB}=(-2,-2,1)\), \(\overrightarrow{AC}=(-5,-1,1)\), \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}=(-1,-3,-8)\), lepše \((1,3,8)\).
  2. \(x+3y+8z+d=0\), vstavi \(A\): \(4+15+16+d=0\Rightarrow d=-35\).
  3. \(D\): \(-3+6+32-35=0\). Drži.

\(x+3y+8z-35=0\); \(D\) leži na steni.

Slika 17. Ravnina skozi \(A,B,C\); normala \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\) je pravokotna na oba vektorja.povleci za vrtenje
Iz predavanj · 20. 11.

Ravnina je podana z eno svojo točko in dvema linearno neodvisnima vektorjema, ki sta ji vzporedna. Za vsako točko ravnine obstajata enolična \(s,t\in\mathbb R\), da je

Parametrizacija ravnine\[\vec r_\Sigma(s,t)=\vec r_0+s\,\vec u+t\,\vec v\]

Normalni vektor \(\vec n=\vec u\times\vec v\) je pravokoten na oba. Točka \(T\) leži na ravnini \(\iff(\vec r_T-\vec r_0)\perp\vec n\iff(\vec r_T-\vec r_0)\cdot\vec n=0\). Z \(\vec n=(a,b,c)\) in \(\vec r_0=(x_0,y_0,z_0)\) dobiš kanonično enačbo:

\[ax+by+cz=d,\qquad d=ax_0+by_0+cz_0=\vec n\cdot\vec r_0\]

Zgled: \(\vec r_\Sigma(s,t)=(1,2,3)+s(1,-1,2)+t(2,2,1)\). \(\vec n=(1,-1,2)\times(2,2,1)=(-5,3,4)\), \(d=-5+6+12=13\), torej \(-5x+3y+4z=13\). Točka \((6,5,7)\): \(-30+15+28=13\), leži na ravnini (pri \(s=1\), \(t=2\)).

Projekcija točke in razdalja. Nožišče je \(\vec r_T-t\,\vec n\) za tak \(t\), da leži na ravnini: \(a(x-ta)+b(y-tb)+c(z-tc)=d\). Od tod

\[t=\frac{ax+by+cz-d}{a^2+b^2+c^2}=\frac{\vec r_T\cdot\vec n-\vec r_0\cdot\vec n}{\vec n\cdot\vec n},\qquad d(T,\Sigma)=|t|\,|\vec n|=\frac{|ax+by+cz-d|}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}\]
Pozor, dva zapisaNa predavanjih je enačba \(ax+by+cz=d\) (\(d\) na desni), v gradivu z vaj pa \(ax+by+cz+d=0\). Zato je v števcu razdalje enkrat \(-d\), drugič \(+d\). Pred vstavljanjem preveri, kateri zapis imaš.
Slika 18. Parametrizacija ravnine iz zgleda: \(T(6,5,7)=\vec r_0+1\cdot\vec u+2\cdot\vec v\), normala \(\vec n=\vec u\times\vec v\).povleci za vrtenje
Primer 19vaje.pdf, list 4, nal. 8

Ravnina, na kateri ležita premica \(\frac{x-3}{3}=\frac{y-2}{2}=\frac{z+1}{-2}\) in točka \(A(3,-2,1)\).

  1. Iz premice: \(P(3,2,-1)\), \(\vec s=(3,2,-2)\). \(\overrightarrow{PA}=(0,-4,2)\).
  2. \(\vec n=\vec s\times\overrightarrow{PA}=(4-8,\ 0-6,\ -12-0)=(-4,-6,-12)\), lepše \((2,3,6)\).
  3. \(2x+3y+6z+d=0\), vstavi \(A\): \(6-6+6+d=0\Rightarrow d=-6\). Preveri še \(P\): \(6+6-6-6=0\).

\(2x+3y+6z-6=0\)

Razdalja točke od ravnine

Formula \[d(R,\Sigma)=\frac{|ax_R+by_R+cz_R+d|}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}=\frac{|\overrightarrow{T_0R}\cdot\vec n|}{|\vec n|}\]

Razdalja je vedno pravokotna (najkrajša). Absolutna vrednost poskrbi, da ni pomembno, na kateri strani ravnine je točka.

Primer 20Vaje 10, nal. 6 · vaje.pdf, list 4, nal. 9

Vrh žerjava \(R(15,5,10)\) m, streha \(x+y+z=5\). Razdalja?

  1. Prepiši: \(x+y+z-5=0\), \(\vec n=(1,1,1)\).
  2. \(d=\dfrac{|15+5+10-5|}{\sqrt3}=\dfrac{25}{\sqrt3}\).

\(d\approx14{,}4\) m

Kot med ravninama in presek

Formule \[\cos\varphi=\frac{|\vec n_1\cdot\vec n_2|}{|\vec n_1|\,|\vec n_2|}\qquad \text{presek: } \vec s=\vec n_1\times\vec n_2\]

Kot med ravninama je kot med normalama. Presek dveh nevzporednih ravnin je premica: njen smerni vektor je pravokoten na obe normali. Točko preseka dobiš tako, da postaviš npr. \(z=0\) in rešiš sistem dveh enačb. Če sta normali vzporedni, sta ravnini vzporedni (presek prazen) ali enaki.

Slika 19. Streha \(x+y+z=5\) in vrh žerjava \(R\). Razdalja \(d\) gre v smeri normale.povleci za vrtenje
Primer 21Vaje 10, nal. 4

Kot in presek ravnin \(x-2y+2z-8=0\) in \(2x+2z-12=0\).

  1. \(\vec n_1=(1,-2,2)\), \(\vec n_2=(2,0,2)\), \(\cos\varphi=\dfrac{2+0+4}{3\cdot2\sqrt2}=\dfrac{\sqrt2}{2}\Rightarrow\varphi=45^\circ\).
  2. \(\vec s=\vec n_1\times\vec n_2=(-4,2,4)\), lepše \((-2,1,2)\).
  3. \(z=0\): \(x-2y=8\), \(2x=12\Rightarrow x=6,\ y=-1\).

\(\varphi=45^\circ\); presek \(\dfrac{x-6}{-2}=\dfrac{y+1}{1}=\dfrac z2\)

Slika 20. Ravnini se sekata v premici skozi \((6,-1,0)\) s smerjo \(\vec n_1\times\vec n_2\).povleci za vrtenje

Premica in ravnina

\(\vec s\cdot\vec n=0\): premica je vzporedna ravnini. Če točka premice leži v ravnini, premica leži v ravnini, sicer je zunaj nje.

\(\vec s\cdot\vec n\neq0\): premica prebada ravnino. Prebodišče: parametrično obliko \(x,y,z\) vstavi v enačbo ravnine in izračunaj \(t\).

Kot med premico in ravnino je komplement kota med \(\vec s\) in normalo, zato je v formuli sinus: \(\sin\varphi=\dfrac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s|\,|\vec n|}\).

Projekcija točke \(A\) na ravnino: premica skozi \(A\) s smernim vektorjem \(\vec n\), njeno prebodišče je nožišče \(A'\). Zrcaljenje: \(A''=2A'-A\).

Projekcija premice na ravnino: premica skozi prebodišče \(P\) in projekcijo \(A'\) ene točke premice.

Primer 22Vaje 11, nal. 1 · vaje.pdf, list 4, nal. 10

Premica \(p\) skozi \(A(1,3,1)\), \(\vec s=(0,1,-2)\); ravnina \(\Sigma:\ x+2y-z=-2\). Lega, prebodišče, kot, projekcija \(A\) in projekcija premice.

  1. \(\vec n=(1,2,-1)\), \(\vec s\cdot\vec n=0+2+2=4\neq0\): premica prebada ravnino.
  2. \(p:\ x=1,\ y=3+t,\ z=1-2t\). Vstavi: \(1+2(3+t)-(1-2t)=-2\Rightarrow6+4t=-2\Rightarrow t=-2\). \(P(1,1,5)\).
  3. \(\sin\varphi=\dfrac{4}{\sqrt5\sqrt6}=\dfrac4{\sqrt{30}}\Rightarrow\varphi\approx46{,}9^\circ\).
  4. Pravokotnica skozi \(A\): \((1+u,\ 3+2u,\ 1-u)\). Vstavi: \(6+6u=-2\Rightarrow u=-\tfrac43\). \(A'\left(-\tfrac13,\tfrac13,\tfrac73\right)\).
  5. \(\overrightarrow{PA'}=\left(-\tfrac43,-\tfrac23,-\tfrac83\right)\parallel(2,1,4)\). Preverba: \((2,1,4)\cdot\vec n=0\).

Prebodišče \(P(1,1,5)\), \(\varphi\approx46{,}9^\circ\), \(A'\left(-\tfrac13,\tfrac13,\tfrac73\right)\), projekcija premice \(p':\ \vec r=(1,1,5)+v(2,1,4)\)

Slika 21. Premica \(p\) prebada ravnino v \(P\); \(p'\) je njena pravokotna projekcija skozi \(P\) in \(A'\).povleci za vrtenje
Primer 23vaje.pdf, list 4, nal. 11 · Vaje 10, nal. 3

a) Prezrcali \(T(0,0,2)\) čez ravnino \(x-y+z=0\). b) Laserski žarek iz \(I(-1,2,0)\) je pravokoten na zid \(x-y=0\). Kje ga prebode?

  1. a) Pravokotnica \((u,-u,2+u)\); vstavi: \(u+u+2+u=0\Rightarrow u=-\tfrac23\). Nožišče \(N\left(-\tfrac23,\tfrac23,\tfrac43\right)\), \(T'=2N-T\).
  2. b) Smer žarka je normala \((1,-1,0)\): \((-1+t,\ 2-t,\ 0)\). Vstavi: \(-1+t-2+t=0\Rightarrow t=\tfrac32\).

a) \(T'\left(-\tfrac43,\tfrac43,\tfrac23\right)\); b) \(P\left(\tfrac12,\tfrac12,0\right)\)

9Vaje z rešitvami

Naloge iz gradiva, ki jih zgoraj nismo rešili. Najprej reši sam, potem odpri rešitev. Oznaka pove težavnost.

V1Ali so \(\vec a=(\tfrac72,1,1)\), \(\vec b=(1,1,-1)\), \(\vec c=(3,2,-1)\) linearno odvisni? vaje.pdf 1/8lažja

Determinanta \(=\tfrac72(-1+2)-1(-1+3)+1(2-3)=\tfrac12\neq0\), torej so neodvisni. (Z \(\vec a=(3,1,1)\) bi bila determinanta 0.)

V2Ali je \(ABCD\), \(A(11,3)\), \(B(2,15)\), \(C(-4,7)\), \(D(2,-1)\), paralelogram? Trapez? vaje.pdf 1/9lažja

\(\overrightarrow{AB}=(-9,12)\), \(\overrightarrow{DC}=(-6,8)\): \(\overrightarrow{AB}=\tfrac32\overrightarrow{DC}\), vzporedna, a različno dolga. \(\overrightarrow{AD}=(-9,-4)\) in \(\overrightarrow{BC}=(-6,-8)\) nista vzporedna. Je trapez (\(AB\parallel DC\)), ni paralelogram.

V3\(|AX|:|XB|=1:3\), \(|CY|:|YA|=1:2\), \(Z=CX\cap BY\). Izrazi \(\overrightarrow{AZ}\) z \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{BC}\). vaje.pdf 1/14težja

\(\overrightarrow{AC}=\vec a+\vec b\), \(\overrightarrow{AX}=\tfrac14\vec a\), \(\overrightarrow{AY}=\tfrac23(\vec a+\vec b)\).

\(\overrightarrow{AZ}=\overrightarrow{AC}+\lambda\overrightarrow{CX}=(1-\tfrac34\lambda)\vec a+(1-\lambda)\vec b\) in \(\overrightarrow{AZ}=\vec a+\mu\overrightarrow{BY}=(1-\tfrac{\mu}{3})\vec a+\tfrac{2\mu}{3}\vec b\).

Izenačimo: \(\mu=\tfrac94\lambda\), \(1-\lambda=\tfrac32\lambda\Rightarrow\lambda=\tfrac25\), \(\mu=\tfrac9{10}\). \(\overrightarrow{AZ}=\tfrac7{10}\vec a+\tfrac35\vec b\).

V4Enotska \(\vec a\), \(\vec b\); \(\vec a+2\vec b\perp5\vec a-4\vec b\). Kot med \(\vec a\) in \(\vec b\)? vaje.pdf 2/4srednja

\((\vec a+2\vec b)\cdot(5\vec a-4\vec b)=5-4\,\vec a\cdot\vec b+10\,\vec a\cdot\vec b-8=0\Rightarrow\vec a\cdot\vec b=\tfrac12\Rightarrow\varphi=60^\circ\).

V5Pravokotnik \(|AB|=2\), \(|AD|=3\), \(E\) razpolovišče \(BC\). Kot med \(AE\) in \(BD\)? vaje.pdf 2/3srednja

Postavi \(A(0,0)\), \(B(2,0)\), \(D(0,3)\): \(\overrightarrow{AE}=(2,\tfrac32)\), \(\overrightarrow{BD}=(-2,3)\), \(\cos\varphi=\dfrac{0{,}5}{2{,}5\sqrt{13}}\Rightarrow\varphi\approx86{,}8^\circ\) (topi kot med vektorjema \(\overrightarrow{AE}\) in \(\overrightarrow{DB}\) je \(93{,}2^\circ\)).

V6\(\vec a=2\vec i+2\vec j\), \(\vec b=2\vec i+\vec j+\vec k\): enotska vektorja, kot, projekciji. vaje.pdf 2/7lažja

\(\vec e_a=\tfrac1{\sqrt2}(1,1,0)\), \(\vec e_b=\tfrac1{\sqrt6}(2,1,1)\), \(\vec a\cdot\vec b=6\), \(\cos\varphi=\tfrac{6}{2\sqrt2\sqrt6}=\tfrac{\sqrt3}{2}\Rightarrow\varphi=30^\circ\). \(\operatorname{pr}_{\vec b}\vec a=(2,1,1)\), \(\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=(\tfrac32,\tfrac32,0)\).

V7Trikotnik \(A(3,1,-1)\), \(B(2,4,1)\), \(C(1,-2,0)\): težišče \(T\) prezrcali čez \(BC\). vaje.pdf 2/9srednja

\(T(2,1,0)\). \(\overrightarrow{BC}=(-1,-6,-1)\), \(\overrightarrow{BT}=(0,-3,-1)\), \(\operatorname{pr}=\tfrac{19}{38}\overrightarrow{BC}\), nožišče \(N(\tfrac32,1,\tfrac12)\), \(T'=2N-T=(1,1,1)\).

V8\(A(2,1,2)\), \(B(1,-1,1)\), \(D(2,2,4)\): točka \(C\) paralelograma, obseg, ploščina, ostri kot med diagonalama. vaje.pdf 3/2srednja

\(C=B+D-A=(1,0,3)\). \(|AB|=\sqrt6\), \(|AD|=\sqrt5\), \(o=2(\sqrt5+\sqrt6)\approx9{,}37\). \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AD}=(-3,2,-1)\), \(S=\sqrt{14}\approx3{,}74\). Diagonali \((-1,-1,1)\) in \((1,3,3)\): \(\cos\varphi=\tfrac{1}{\sqrt{57}}\Rightarrow\varphi\approx82{,}4^\circ\).

V9Posestvo \(A(1,1,1)\), \(B(3,2,1)\), \(C(2,1,1)\), \(D(0,0,1)\), enota 100 m: ploščina v ha in dolžina ograje. Vaje 04, nal. 10lažja

\(\overrightarrow{AB}=(2,1,0)\), \(\overrightarrow{AD}=(-1,-1,0)\), \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AD}=(0,0,-1)\): \(S=1\) enota\(^2\) = 10 000 m\(^2\) = 1 ha. Ograja \(2\sqrt5+2\sqrt2\approx7{,}30\) enote = 730 m.

V10Tetraeder \(A(-1,1,0)\), \(B(-1,2,3)\), \(C(1,-3,5)\), \(D(2,-1,3)\): prostornina. Vaje 04, nal. 14lažja

\(\overrightarrow{AB}=(0,1,3)\), \(\overrightarrow{AC}=(2,-4,5)\), \(\overrightarrow{AD}=(3,-2,3)\), determinanta \(=33\), \(V=\tfrac{33}{6}=\tfrac{11}{2}\).

V11Varnostne naprave \(A(3,2,2)\), \(B(1,0,3)\), \(C(1,3,0)\), \(D(2,4,4)\): kot \(\angle BAC\), ravnina \(ABC\), prostornina piramide. Vaje 10, nal. 7srednja

\(\overrightarrow{AB}=(-2,-2,1)\), \(\overrightarrow{AC}=(-2,1,-2)\), \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AC}=0\): \(90^\circ\). \(\vec n=(3,-6,-6)\parallel(1,-2,-2)\): \(x-2y-2z+5=0\). \(\overrightarrow{AD}=(-1,2,2)\), mešani produkt \(-27\): \(V=\tfrac{27}{6}=\tfrac92\).

V12Ali se \(p:\ \frac x2=\frac{y-3}{-1}=\frac{z-2}{1}\) in \(q:\ \frac{x}{-2}=\frac y1=\frac z{-1}\) sekata? vaje.pdf 4/3srednja

\(\vec s_1=(2,-1,1)\), \(\vec s_2=(-2,1,-1)=-\vec s_1\): vzporedni. \(A(0,3,2)\), \(B(0,0,0)\), \(\overrightarrow{AB}\times\vec s_1=(-5,-4,6)\), \(d=\sqrt{\tfrac{77}{6}}\approx3{,}58\).

V13Ravnina z \(\vec n=(1,2,3)\) skozi \(A(2,1,0)\). Ali \(K(0,2,0)\) leži na njej? Še ena točka in premica v ravnini. vaje.pdf 4/6lažja

\((x-2)+2(y-1)+3z=0\Rightarrow x+2y+3z-4=0\). \(K\): \(0+4+0-4=0\), leži. Točka npr. \((4,0,0)\). Premica: skozi \(A\) s smerjo, pravokotno na \(\vec n\), npr. \(\vec s=(2,-1,0)\): \(\vec r=(2,1,0)+t(2,-1,0)\).

V14Presek ravnin \(2x+2y-12=0\) in \(x-2y+2z=8\). vaje.pdf 4/12srednja

\(\vec s=(2,2,0)\times(1,-2,2)=(4,-4,-6)\parallel(2,-2,-3)\). Točka: \(y=0\Rightarrow x=6\), \(6+2z=8\Rightarrow z=1\). Presek: \(\frac{x-6}{2}=\frac{y}{-2}=\frac{z-1}{-3}\).

V15Premica skozi \(T(3,-1,-1)\) seka \(q:\ x-2=\frac{y-5}{2}=\frac{z+3}{-2}\) in je vzporedna ravnini \(x+y+z=5\). Presečišče \(A\)? vaje.pdf 4/13težja

Točka na \(q\): \(A=(2+t,\ 5+2t,\ -3-2t)\). Vzporednost z ravnino: \(\overrightarrow{TA}\cdot\vec n=0\): \((t-1)+(6+2t)+(-2-2t)=t+3=0\Rightarrow t=-3\). \(A(-1,-1,3)\).

V16Premica skozi izhodišče, ki pravokotno seka \(\frac{x+1}{2}=y=\frac{z+2}{2}\). vaje.pdf 4/14težja

Točka premice \(N=(-1+2t,\ t,\ -2+2t)\), pogoj \(\overrightarrow{ON}\cdot\vec s=0\): \(-6+9t=0\Rightarrow t=\tfrac23\), \(N(\tfrac13,\tfrac23,-\tfrac23)\). Iskana premica: \(\vec r=u(1,2,-2)\).

V17\(p:\ x-4=\frac{3-y}{2}=\frac{z+1}{2}\), \(q:\ \frac{x-5}{-2}=y-7=\frac{z+11}{2}\). Ravnini, vzporedni ravnini skozi \(p\) in \(q\), na razdalji 3. vaje.pdf 4/15težja

\(P(4,3,-1)\), \(\vec s_1=(1,-2,2)\); \(Q(5,7,-11)\), \(\vec s_2=(-2,1,2)\). \(\vec n=\vec s_1\times\vec s_2=(-6,-6,-3)\parallel(2,2,1)\), \(\overrightarrow{PQ}\cdot\vec n=0\) (ležita v isti ravnini). Ravnina: \(2x+2y+z-13=0\). \(|\vec n|=3\), zato \(d'=-13\pm9\): \(2x+2y+z-22=0\) in \(2x+2y+z-4=0\).

V18Zapiši \(f(x)=|x-1|+|x+2|\) brez absolutnih vrednosti in nariši graf. po zgledu s predavanjlažja

Ničli sta \(x=1\) in \(x=-2\). \(f(x)=-2x-1\) za \(x\le-2\), \(f(x)=3\) za \(-2\le x\le1\), \(f(x)=2x+1\) za \(x\ge1\). Graf je »korito« z vodoravnim dnom \(y=3\) med \(-2\) in 1.

V19Reši enačbo \(|x-1|+|x+2|=5\). po zgledu s predavanjsrednja

Uporabi razpis iz V18. Za \(x\ge1\): \(2x+1=5\Rightarrow x=2\). Za \(x\le-2\): \(-2x-1=5\Rightarrow x=-3\). Na sredini je vrednost 3, ne 5. \(x\in\{-3,2\}\): točki, katerih vsota razdalj do 1 in do \(-2\) je 5.

V20Dokaži, da težišče \(T\) leži tudi na težiščnici \(CR\) (\(R\) je razpolovišče \(AB\)). domača naloga s predavanjsrednja

Z \(\vec a=\overrightarrow{AB}\), \(\vec b=\overrightarrow{AC}\) in \(\overrightarrow{AT}=\tfrac23\overrightarrow{AP}=\tfrac13\vec a+\tfrac13\vec b\) (primer zgoraj) je \(\overrightarrow{CT}=-\vec b+\tfrac13\vec a+\tfrac13\vec b=\tfrac13\vec a-\tfrac23\vec b\).

\(\overrightarrow{CR}=-\vec b+\tfrac12\vec a\), zato \(\overrightarrow{CT}=\tfrac23\overrightarrow{CR}\): \(T\) leži na \(CR\) in jo deli v razmerju \(2:1\).

10Trening

Vedno nove naloge z naključnimi številkami. Izračunaj na papir, vpiši rezultat in preveri. Pri vsaki nalogi lahko odpreš rešitev po korakih. Izberi vrsto naloge ali pusti »Naključno«.

Naloga

Naloge se naložijo, ko se stran do konca naloži.

Vpisuj kot \(-3\), \(2{,}5\), \(3/2\), \(\sqrt{13}\) (tipka √ ali »sqrt(13)«), \(2\sqrt3\) ali \(3\sqrt2/2\). Decimalne rezultate zaokroži na 2 decimalki, kote na 1. Rezultat se šteje ob prvem »Preveri« ali ko odpreš rešitev. Števec je shranjen samo v tem brskalniku.

11Poskusni kolokvij

Štiri naloge, sestavljene po vzoru vaj, z novimi številkami. Reši jih na papir s štoparico, nato odpri rešitve. Vse rešitve so preverjene z računalnikom.

90:00
MATEMATIKA — 1. kolokvij (POSKUSNI)Ime in priimek / vpisna št.: ____________

Vsak rezultat utemelji z izračunom. Rezultate vpiši v tabele. Kote podaj v stopinjah, korene in ulomke pusti natančne.

1. NALOGA

Dane so točke \(A(1,0,2)\), \(B(3,2,1)\) in \(C(4,1,4)\).

a) Določi točko \(D\) tako, da bo \(ABCD\) paralelogram. Ali je ta paralelogram pravokotnik?
b) Izračunaj ostri kot med diagonalama paralelograma.
c) Določi nožišče \(T\) višine iz oglišča \(C\) na stranico \(AB\) in dolžino višine \(v_c\).
d) Izračunaj ploščino trikotnika \(ABC\) na dva načina.

\(D\)pravokotnik?\(\varphi\)\(T\)\(v_c\)\(S_{ABC}\)
Rešitev 1. naloge
  1. \(D=A+C-B=(2,-1,5)\). \(\overrightarrow{AB}=(2,2,-1)\), \(\overrightarrow{AD}=(1,-1,3)\), \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AD}=2-2-3=-3\neq0\), zato ni pravokotnik.
  2. Diagonali: \(\overrightarrow{AC}=(3,1,2)\), \(\overrightarrow{BD}=D-B=(-1,-3,4)\). \(\overrightarrow{AC}\cdot\overrightarrow{BD}=-3-3+8=2\), \(|\overrightarrow{AC}|=\sqrt{14}\), \(|\overrightarrow{BD}|=\sqrt{26}\).
    \[\cos\varphi=\frac{2}{\sqrt{14}\sqrt{26}}=\frac{1}{\sqrt{91}}\ \Rightarrow\ \varphi\approx83{,}98^\circ\]
  3. \(\overrightarrow{AB}\cdot\overrightarrow{AC}=6+2-2=6\), \(|\overrightarrow{AB}|^2=9\), \(\overrightarrow{AT}=\tfrac69\overrightarrow{AB}=\left(\tfrac43,\tfrac43,-\tfrac23\right)\), torej \(T=\left(\tfrac73,\tfrac43,\tfrac43\right)\).
  4. \(\overrightarrow{TC}=\left(\tfrac53,-\tfrac13,\tfrac83\right)\), \(v_c=\tfrac{\sqrt{90}}{3}=\sqrt{10}\approx3{,}16\). Kontrola: \(\overrightarrow{TC}\cdot\overrightarrow{AB}=\tfrac{10}{3}-\tfrac23-\tfrac83=0\).
  5. 1. način: \(S=\tfrac12|AB|\,v_c=\tfrac12\cdot3\cdot\sqrt{10}\). 2. način: \(\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}=(5,-7,-4)\), \(|\ldots|=\sqrt{90}=3\sqrt{10}\), \(S=\tfrac{3\sqrt{10}}{2}\).
\(D\)pravokotnik?\(\varphi\)\(T\)\(v_c\)\(S_{ABC}\)
\((2,-1,5)\)ne\(83{,}98^\circ\)\(\left(\tfrac73,\tfrac43,\tfrac43\right)\)\(\sqrt{10}\)\(\tfrac{3\sqrt{10}}{2}\approx4{,}74\)

2. NALOGA

Za vektorja \(\vec a\) in \(\vec b\) velja \(|\vec a|=2\), \(|\vec b|=3\) in \(\angle(\vec a,\vec b)=\tfrac{2\pi}{3}\). Naj bo \(\vec u=\vec a+2\vec b\) in \(\vec v=3\vec a-\vec b\).

a) Izračunaj \(\vec a\cdot\vec b\) in \(|\vec u|\).
b) Določi realno število \(m\), da bo vektor \(\vec a+m\vec b\) pravokoten na \(\vec a\).
c) Izračunaj ploščino paralelograma, ki ga napenjata \(\vec u\) in \(\vec v\).

\(\vec a\cdot\vec b\)\(|\vec u|\)\(m\)\(S\)
Rešitev 2. naloge
  1. \(\vec a\cdot\vec b=2\cdot3\cdot\cos120^\circ=-3\).
  2. \(|\vec u|^2=(\vec a+2\vec b)\cdot(\vec a+2\vec b)=|\vec a|^2+4\,\vec a\cdot\vec b+4|\vec b|^2=4-12+36=28\), \(|\vec u|=2\sqrt7\approx5{,}29\).
  3. \((\vec a+m\vec b)\cdot\vec a=|\vec a|^2+m\,\vec a\cdot\vec b=4-3m=0\Rightarrow m=\tfrac43\).
  4. \(\vec u\times\vec v=3\,\vec a\times\vec a-\vec a\times\vec b+6\,\vec b\times\vec a-2\,\vec b\times\vec b=-\vec a\times\vec b-6\,\vec a\times\vec b=-7\,\vec a\times\vec b\).
    \[S=7\,|\vec a|\,|\vec b|\sin120^\circ=7\cdot2\cdot3\cdot\tfrac{\sqrt3}{2}=21\sqrt3\]
\(\vec a\cdot\vec b\)\(|\vec u|\)\(m\)\(S\)
\(-3\)\(2\sqrt7\approx5{,}29\)\(\tfrac43\)\(21\sqrt3\approx36{,}37\)

3. NALOGA

Dani sta premici \(p:\ \frac{x-1}{2}=\frac{y+1}{-1}=\frac{z-2}{1}\) in \(q:\ x-1=z-1,\ y=-2\).

a) Ali se premici sekata? Če se, določi presečišče \(P\) in kot med premicama.
b) Določi pravokotno projekcijo \(N\) točke \(T(7,-1,2)\) na premico \(p\), razdaljo \(d(T,p)\) in zrcalno sliko \(T'\).
c) Zapiši enačbo ravnine, v kateri ležita obe premici.

\(P\)\(\varphi\)\(N\)\(d(T,p)\)\(T'\)ravnina
Rešitev 3. naloge
  1. Preberi: \(p\): \(A(1,-1,2)\), \(\vec s_1=(2,-1,1)\). \(q\): \(B(1,-2,1)\), \(\vec s_2=(1,0,1)\) (\(y=-2\) je stalen, zato je druga koordinata 0).
  2. Izenači \(\ (1+2t,\,-1-t,\,2+t)=(1+u,\,-2,\,1+u)\). Iz \(y\): \(t=1\); iz \(x\): \(u=2\); preverba \(z\): \(3=3\). Sekata se v \(P(3,-2,3)\).
  3. \(\cos\varphi=\dfrac{|\vec s_1\cdot\vec s_2|}{|\vec s_1|\,|\vec s_2|}=\dfrac{3}{\sqrt6\sqrt2}=\dfrac{\sqrt3}{2}\Rightarrow\varphi=30^\circ\).
  4. \(\overrightarrow{AT}=(6,0,0)\), \(\overrightarrow{AT}\cdot\vec s_1=12\), \(|\vec s_1|^2=6\): \(\operatorname{pr}=2\vec s_1=(4,-2,2)\), \(N=A+(4,-2,2)=(5,-3,4)\).
  5. \(d=|\overrightarrow{NT}|=|(2,2,-2)|=2\sqrt3\approx3{,}46\), \(T'=2N-T=(3,-5,6)\).
  6. \(\vec n=\vec s_1\times\vec s_2=(-1,-1,1)\). Skozi \(P\): \(-3+2+3+d=0\Rightarrow d=-2\), torej \(-x-y+z-2=0\) oziroma \(x+y-z+2=0\). Kontrola z \(A\): \(1-1-2+2=0\).
Skica k rešitvi: \(p\) in \(q\) se sekata v \(P\), \(T'\) je zrcalna slika \(T\) čez \(p\).povleci za vrtenje
\(P\)\(\varphi\)\(N\)\(d(T,p)\)\(T'\)ravnina
\((3,-2,3)\)\(30^\circ\)\((5,-3,4)\)\(2\sqrt3\)\((3,-5,6)\)\(x+y-z+2=0\)

4. NALOGA

Ravnina \(\Sigma\) gre skozi točke \(A(1,0,0)\), \(B(0,2,0)\) in \(C(0,0,3)\).

a) Zapiši enačbo ravnine \(\Sigma\).
b) Izračunaj razdaljo točke \(R(2,2,1)\) od ravnine \(\Sigma\) in nožišče \(N\).
c) Premica \(p\) gre skozi \(R\) in ima smerni vektor \(\vec s=(0,1,2)\). Določi prebodišče \(P\) in kot med premico in ravnino.
d) Izračunaj prostornino tetraedra \(OABC\), kjer je \(O\) izhodišče.

\(\Sigma\)\(d(R,\Sigma)\)\(N\)\(P\)\(\varphi\)\(V\)
Rešitev 4. naloge
  1. \(\overrightarrow{AB}=(-1,2,0)\), \(\overrightarrow{AC}=(-1,0,3)\), \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}=(6,3,2)\). \(6x+3y+2z+d=0\), z \(A\): \(d=-6\). Torej \(6x+3y+2z-6=0\).
  2. \(|\vec n|=\sqrt{36+9+4}=7\), \(d(R,\Sigma)=\dfrac{|12+6+2-6|}{7}=\dfrac{14}{7}=2\). Nožišče: \(N=R-\tfrac{14}{49}\vec n=R-\tfrac27(6,3,2)=\left(\tfrac27,\tfrac87,\tfrac37\right)\).
  3. \(\vec s\cdot\vec n=0+3+4=7\neq0\): premica prebada ravnino. \(p:\ (2,\ 2+t,\ 1+2t)\). Vstavi: \(12+6+3t+2+4t-6=14+7t=0\Rightarrow t=-2\), \(P(2,0,-3)\).
  4. \(\sin\varphi=\dfrac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s|\,|\vec n|}=\dfrac{7}{\sqrt5\cdot7}=\dfrac1{\sqrt5}\Rightarrow\varphi\approx26{,}57^\circ\).
  5. \(V=\tfrac16\left|\begin{vmatrix}1&0&0\\0&2&0\\0&0&3\end{vmatrix}\right|=\tfrac16\cdot6=1\). Kontrola: \(S_{ABC}=\tfrac12|\vec n|=\tfrac72\), \(d(O,\Sigma)=\tfrac67\), \(V=\tfrac13\cdot\tfrac72\cdot\tfrac67=1\).
Skica k rešitvi: trikotnik \(ABC\) v ravnini, razdalja \(d=2\) in prebodišče \(P\).povleci za vrtenje
\(\Sigma\)\(d(R,\Sigma)\)\(N\)\(P\)\(\varphi\)\(V\)
\(6x+3y+2z-6=0\)\(2\)\(\left(\tfrac27,\tfrac87,\tfrac37\right)\)\((2,0,-3)\)\(26{,}57^\circ\)\(1\)

12Hitra vprašanja

Najprej odgovori sam, nato klikni.

Zakaj pri iskanju presečišča premic uporabiš dva različna parametra?
Ker vsaka premica skupno točko doseže pri svoji vrednosti parametra. V zgledu s predavanj je to \(s=2\) na prvi in \(t=3\) na drugi premici.
Kako iz parametrizacije \(\vec r_0+s\vec u+t\vec v\) dobiš enačbo ravnine?
Normala je \(\vec n=\vec u\times\vec v=(a,b,c)\), nato \(d=\vec n\cdot\vec r_0\) in \(ax+by+cz=d\).
Ali je \(d\) v enačbi ravnine na levi ali na desni?
Na predavanjih \(ax+by+cz=d\), na vajah \(ax+by+cz+d=0\). Oba zapisa sta pravilna, \(d\) ima le nasproten predznak. Pazi pri formuli za razdaljo.
Kaj je \(\vec r(\tfrac12)\) pri \(\vec r(t)=\vec r_A+t\vec u\)?
Točka na polovici med \(A\) in koncem vektorja \(\vec u\), pripetega v \(A\): \(\vec r_A+\tfrac12\vec u\).
Zakaj je razdalja med mimobežnicama \(\frac{|[\vec u,\vec v,\vec r_q-\vec r_p]|}{|\vec u\times\vec v|}\)?
Premici določata paralelepiped. Njegova prostornina je \(|[\vec u,\vec v,\vec r_q-\vec r_p]|\), osnovna ploskev \(|\vec u\times\vec v|\), višina pa je ravno razdalja med premicama.
Trije vektorji so linearno odvisni. Kolikšna je prostornina paralelepipeda, ki ga napenjajo?
0, ker ležijo v isti ravnini (so komplanarni). Velja tudi obratno: prostornina 0 pomeni, da so vektorji odvisni.
Zakaj vektorski produkt ni asociativen? Navedi primer.
\((\vec i\times\vec i)\times\vec j=\vec 0\times\vec j=\vec 0\), \(\vec i\times(\vec i\times\vec j)=\vec i\times\vec k=-\vec j\). Rezultata sta različna, zato pri vektorskem produktu oklepaji štejejo.
Koliko je \(\vec k\times\vec i\)? In \(\vec i\times\vec k\)?
\(\vec k\times\vec i=\vec j\) (ciklično \(\vec i\to\vec j\to\vec k\to\vec i\)), \(\vec i\times\vec k=-\vec j\) (proti ciklu, zato minus).
Kdaj je navor sile \(\vec F\) na ročico \(\vec r\) enak 0?
Ko je \(\vec r\times\vec F=\vec 0\), torej ko je sila vzporedna ročici (ali je ena od njiju ničelna).
\([\vec a,\vec b,\vec c]=5\). Koliko sta \([\vec c,\vec a,\vec b]\) in \([\vec b,\vec a,\vec c]\)?
\([\vec c,\vec a,\vec b]=5\) (ciklična zamenjava), \([\vec b,\vec a,\vec c]=-5\) (zamenjava dveh).
Kaj pomeni negativen mešani produkt \([\vec a,\vec b,\vec c]\)?
\(\vec c\) kaže glede na ravnino \(\vec a,\vec b\) v drug polprostor kot \(\vec a\times\vec b\). Prostornina je absolutna vrednost.
Zakaj je tetraeder šestina paralelepipeda?
Ima polovico osnovne ploskve (trikotnik namesto paralelograma) in je piramida, zato še \(\tfrac13\): \(\tfrac12\cdot\tfrac13=\tfrac16\).
Kaj pomeni \(|x-y|\) na številski premici?
Razdaljo med \(x\) in \(y\). Zato je \(|x+1|\) razdalja od \(x\) do \(-1\).
Kdaj velja enakost \(|\vec a+\vec b|=|\vec a|+|\vec b|\)?
Ko sta \(\vec a\) in \(\vec b\) enako usmerjena (ali je eden ničelni). Takrat trikotnik izroji v daljico.
Kdaj sta \(\vec a\) in \(\vec b\) linearno neodvisna? Povej formalno in geometrijsko.
Formalno: iz \(\lambda\vec a+\mu\vec b=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=0\). Geometrijsko: nista vzporedna, zato napenjata ravnino.
Ali je ničelni vektor linearno neodvisen?
Ne. \(\lambda\cdot\vec 0=\vec 0\) velja tudi pri \(\lambda\neq0\).
Kaj je baza prostora?
Katerikoli trije linearno neodvisni vektorji. Standardna baza so \(\vec i=(1,0,0)\), \(\vec j=(0,1,0)\) in \(\vec k=(0,0,1)\).
V katerem intervalu je kot med dvema vektorjema?
\([0^\circ,180^\circ]\), po dogovoru vzamemo manjšega od obeh kotov.
Kam kaže \(\operatorname{pr}_{\vec b}(\vec a)\), če je kot med \(\vec a\) in \(\vec b\) top?
Nasprotno od \(\vec b\), ker je \(\cos\varphi<0\).
Kaj dobiš, če vektor pomnožiš sam s seboj skalarno? Kaj pa vektorsko?
\(\vec a\cdot\vec a=|\vec a|^2\) (število) in \(\vec a\times\vec a=\vec 0\) (ničelni vektor, ker je kot \(0^\circ\) in \(\sin0^\circ=0\)).
Ali je skalarni produkt lahko negativen? Kaj to pove?
Da. Negativen je, ko je kot med vektorjema top (med \(90^\circ\) in \(180^\circ\)), ker je takrat \(\cos\varphi<0\).
\(|\vec a\times\vec b|=4\). Kolikšna je ploščina paralelograma na \(2\vec a\) in \(3\vec b\)?
\(|2\vec a\times3\vec b|=6\,|\vec a\times\vec b|=24\).
Vektorja \(\vec a\) in \(\vec b\) sta enotska in pravokotna. Koliko je \(|\vec a+\vec b|\)?
\(|\vec a+\vec b|^2=1+2\cdot0+1=2\), torej \(\sqrt2\).
Kako najhitreje preveriš svoj vektorski produkt?
Skalarno ga pomnoži z \(\vec a\) in z \(\vec b\). Oba rezultata morata biti 0.
Kako z enim računom ugotoviš, ali točke \(A,B,C,D\) ležijo v isti ravnini?
Izračunaj mešani produkt \((\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC})\cdot\overrightarrow{AD}\). Če je 0, so komplanarne (tetraeder ima prostornino 0).
Kaj se zgodi z mešanim produktom, če zamenjaš vrstni red dveh vektorjev?
Spremeni predznak. Prostornina (absolutna vrednost) ostane enaka.
Kaj pomeni zapis \(\frac{x-1}{2}=\frac{y-3}{0}=\frac{z}{1}\)?
Smerni vektor je \((2,0,1)\), druga koordinata se ne spreminja: \(y=3\) za vse točke. Z 0 ne deliš, to je le zapis.
Smerna vektorja dveh premic sta \((2,4,-2)\) in \((-1,-2,1)\). Ali sta premici enaki?
Smeri sta vzporedni (\(-2\)-kratnik). Premici sta enaki le, če imata še skupno točko; sicer sta vzporedni in različni.
Zakaj je pri kotu med premico in ravnino sinus, ne kosinus?
Formula s skalarnim produktom da kot med \(\vec s\) in normalo, ta pa je \(90^\circ-\varphi\). Ker je \(\cos(90^\circ-\varphi)=\sin\varphi\), pišemo sinus.
Kdaj premica leži v ravnini?
Ko je \(\vec s\cdot\vec n=0\) (premica je vzporedna ravnini) in ena točka premice zadošča enačbi ravnine.
Ravnini \(2x-y+z=3\) in \(-4x+2y-2z=1\). V kakšni legi sta?
\(\vec n_2=-2\vec n_1\), torej sta vzporedni. Druga enačba deljena z \(-2\) je \(2x-y+z=-\tfrac12\neq3\), zato sta različni in presek je prazen.
Kakšna je normala ravnine \(z=5\)?
\(\vec n=(0,0,1)\). Ravnina je vzporedna ravnini \(xy\).
Kako dobiš smerni vektor preseka dveh ravnin?
\(\vec s=\vec n_1\times\vec n_2\), ker leži v obeh ravninah in je zato pravokoten na obe normali.

13Na pamet + zadnji večer

Ravnina (zapis s predavanj)\(\vec r_0+s\vec u+t\vec v\); \(\vec n=\vec u\times\vec v\); \(ax+by+cz=d\), \(d=\vec n\cdot\vec r_0\); razdalja \(\frac{|ax_0+by_0+cz_0-d|}{|\vec n|}\)
Mešani produkt, lastnostilinearen v vsakem faktorju; \((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=\vec a\cdot(\vec b\times\vec c)\); \(V=|[\vec a,\vec b,\vec c]|\)
Vektorski produkt s ciklično determinanto\(\left(\begin{vmatrix}a_2&a_3\\b_2&b_3\end{vmatrix},\begin{vmatrix}a_3&a_1\\b_3&b_1\end{vmatrix},\begin{vmatrix}a_1&a_2\\b_1&b_2\end{vmatrix}\right)\); \(\vec i\times\vec j=\vec k\), \(\vec j\times\vec k=\vec i\), \(\vec k\times\vec i=\vec j\)
Mešani produkt, vrstni red\([\vec a,\vec b,\vec c]=[\vec b,\vec c,\vec a]=[\vec c,\vec a,\vec b]=-[\vec b,\vec a,\vec c]\)
Absolutna vrednost\(|x|=x\) za \(x\ge0\), \(|x|=-x\) za \(x<0\); \(|x-y|\) = razdalja; \(|x+y|\le|x|+|y|\); razpis po ničlah
Linearna neodvisnostiz \(\lambda\vec a+\mu\vec b+\nu\vec c=\vec 0\) sledi \(\lambda=\mu=\nu=0\); 2 vektorja: nista vzporedna; 3: niso komplanarni
Vektor med točkama, dolžina\(\overrightarrow{AB}=B-A\), \(\ |\vec a|=\sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2}\), \(\ \vec e_a=\frac{\vec a}{|\vec a|}\)
Delilna točka, težišče, paralelogram\(\overrightarrow{AE}=\frac{m}{m+n}\overrightarrow{AC}\), \(\ T=\frac{A+B+C}{3}\), \(\ D=A+C-B\)
Skalarni produkt\(\vec a\cdot\vec b=a_1b_1+a_2b_2+a_3b_3=|\vec a||\vec b|\cos\varphi\); \(\ \perp\iff0\)
Projekcija\(\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a|^2}\vec a\); nožišče \(T=A+\operatorname{pr}_{\overrightarrow{AB}}\overrightarrow{AC}\)
Vektorski produkt\((a_2b_3-a_3b_2,\ a_3b_1-a_1b_3,\ a_1b_2-a_2b_1)\); \(\ \vec b\times\vec a=-\vec a\times\vec b\)
Ploščine\(S_{\text{par}}=|\vec a\times\vec b|=|\vec a||\vec b|\sin\varphi\), \(\ S_\triangle=\frac12|\vec a\times\vec b|\)
Mešani produkt\(V_{\text{par}}=|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\), \(\ V_{\text{tet}}=\frac16|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\); 0 \(\iff\) komplanarni
Premica\(\vec r=\vec r_A+t\vec s\); \(\ \frac{x-a_1}{s_1}=\frac{y-a_2}{s_2}=\frac{z-a_3}{s_3}\)
Razdalje pri premicahtočka: \(\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\); mimobežni: \(\frac{|\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)|}{|\vec s_1\times\vec s_2|}\)
Lega dveh premic\(\vec s_1\parallel\vec s_2\) vzporedni; sicer \(\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)=0\) sekata, \(\neq0\) mimobežni
Ravnina\(ax+by+cz+d=0\), \(\vec n=(a,b,c)\); skozi 3 točke \(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\)
Razdalja točka–ravnina\(\frac{|ax_0+by_0+cz_0+d|}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}\)
Kotipremici in ravnini: \(\cos\varphi=\frac{|\vec s_1\cdot\vec s_2|}{|\vec s_1||\vec s_2|}\), \(\frac{|\vec n_1\cdot\vec n_2|}{|\vec n_1||\vec n_2|}\); premica–ravnina: \(\sin\varphi=\frac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s||\vec n|}\)
Presek, prebodišče, zrcaljenje\(\vec s=\vec n_1\times\vec n_2\) (točka: \(z=0\)); parametrično vstavi v ravnino; \(T'=2N-T\)

Zadnji večer

  • Še enkrat reši poskusni kolokvij brez gledanja rešitev.
  • Preveri, da je kalkulator v načinu DEG (\(\cos60^\circ=0{,}5\)).
  • S seboj: kalkulator, svinčnik, radirka, ravnilo za skice.

Kako pobereš točke

  • Najprej zapiši formulo, šele nato vstavi številke.
  • Vektorski produkt vedno preveri s skalarnim produktom.
  • Računaj z ulomki in koreni, decimalke šele na koncu.
  • Pri kotu med premicama ali ravninama podaj ostri kot.
  • Na koncu vstavi dobljeno točko v enačbo premice ali ravnine.
  • Če se zatakneš, zapiši postopek in nadaljuj z naslednjo točko.

Kaj iščem → kaj naredim

IščemPostopek
Vektorji
vektor med točkama\(\overrightarrow{AB}=B-A\)
dolžina, enotski vektor\(|\vec a|=\sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2}\), \(\ \vec e_a=\vec a/|\vec a|\)
delilna točka, težišče\(\overrightarrow{AE}=\frac{m}{m+n}\overrightarrow{AC}\), \(\ \vec r_T=\frac13(\vec r_A+\vec r_B+\vec r_C)\)
četrto oglišče paralelograma \(ABCD\)\(D=A+C-B\)
ali sta vektorja vzporednakoordinate sorazmerne (\(\vec b=m\vec a\)) ali \(\vec a\times\vec b=\vec 0\)
ali sta pravokotna\(\vec a\cdot\vec b=0\)
kot med vektorjema\(\cos\varphi=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a||\vec b|}\)
projekcija, nožišče višine\(\operatorname{pr}_{\vec a}\vec b=\frac{\vec a\cdot\vec b}{|\vec a|^2}\vec a\), \(\ T=A+\operatorname{pr}_{\overrightarrow{AB}}\overrightarrow{AC}\)
ploščina paralelograma / trikotnika\(|\vec a\times\vec b|\), \(\ \frac12|\vec a\times\vec b|\)
prostornina paralelepipeda / tetraedra\(|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\), \(\ \frac16|(\vec a\times\vec b)\cdot\vec c|\)
ali so trije vektorji odvisni (4 točke v ravnini)\((\vec a\times\vec b)\cdot\vec c=0\)
razmerje, v katerem se daljici sekata\(\overrightarrow{AS}\) izrazi na dva načina, izenači koeficiente
Premice
premica skozi dve točki\(\vec s=\overrightarrow{AB}\), \(\ \vec r=\vec r_A+t\vec s\)
ali točka leži na premiciiz vseh treh koordinat isti \(t\)
razdalja točka–premica\(\frac{|\overrightarrow{AT}\times\vec s|}{|\vec s|}\)
projekcija / zrcaljenje točke čez premico\(N=A+\operatorname{pr}_{\vec s}\overrightarrow{AT}\), \(\ T'=2N-T\)
lega dveh premicvzporedni? \(\to\) \(m=\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)\): \(m=0\) sekata, \(m\neq0\) mimobežni
presečišče premic\(\vec r_A+t\vec s_1=\vec r_B+u\vec s_2\), reši sistem
razdalja vzporednih / mimobežnih premic\(\frac{|\overrightarrow{AB}\times\vec s|}{|\vec s|}\), \(\ \frac{|\overrightarrow{AB}\cdot(\vec s_1\times\vec s_2)|}{|\vec s_1\times\vec s_2|}\)
kot med premicama\(\cos\varphi=\frac{|\vec s_1\cdot\vec s_2|}{|\vec s_1||\vec s_2|}\)
Ravnine
ravnina iz točke in normale\(a(x-x_0)+b(y-y_0)+c(z-z_0)=0\)
ravnina skozi tri točke\(\vec n=\overrightarrow{AB}\times\overrightarrow{AC}\)
ravnina skozi premico in točko\(\vec n=\vec s\times\overrightarrow{PA}\)
razdalja točka–ravnina\(\frac{|ax_0+by_0+cz_0+d|}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}\)
kot med ravninama\(\cos\varphi=\frac{|\vec n_1\cdot\vec n_2|}{|\vec n_1||\vec n_2|}\)
presek dveh ravnin\(\vec s=\vec n_1\times\vec n_2\), točka: \(z=0\) in reši sistem
premica in ravnina: lega\(\vec s\cdot\vec n=0\) vzporedna (ali leži), sicer prebada
prebodiščeparametrično obliko vstavi v enačbo ravnine
kot premica–ravnina\(\sin\varphi=\frac{|\vec s\cdot\vec n|}{|\vec s||\vec n|}\)
projekcija / zrcaljenje točke čez ravninopravokotnica s smerjo \(\vec n\), prebodišče \(N\), \(\ T'=2N-T\)
vzporedna ravnina na razdalji \(k\)ista normala, \(d'=d\pm k\,|\vec n|\)

14Kalkulator za preverjanje

Vpiši koordinate in preveri svoj račun. Slika se sproti posodablja. Uporabljaj ga za preverjanje, ne namesto računanja: na kolokviju moraš postopek zapisati sam.

Ulomke vpiši decimalno (npr. 0.5). Kot je v stopinjah.

Slika 22. \(\vec a\), \(\vec b\), \(\vec c\) in \(\vec a\times\vec b\) iz kalkulatorja.povleci za vrtenje

15Popravki k gradivu

Pri preverjanju sem v nekaj rešitvah na listih našel napake. Če se ti rezultat ne ujema z listom, preveri tukaj. V dvomih vprašaj asistenta.

Opombe k tvojim zapiskom